Bora Artnaka in Filipa Jeffa Planinška poznajo zgolj najbolj zagrizeni teniški privrženci, omenjamo pa ju z razlogom. Na svetovni teniški lestvici sta trenutno na 389. in 824. mestu. O tem, da bi se uvrstila na teniški turnir najvišje ravni in tam pustila pečat, lahko za zdaj zgolj sanjata. Toda sanje se včasih uresničijo. Marina Čilića tako pozna ves svet, saj je bil pred šestimi leti celo tretji igralec sveta, leta 2014 pa je pokoril vso konkurenco na turnirju za grand slam v New Yorku. Potem pa je za tega 36-letnega Hrvata nastopilo črno obdobje, polno poškodb. Posledica?

Na lestvici je strmoglavil vse do 777. mesta. Toda tri sedmice so mu prinesle srečo. Na turnirju v Hangzhouju na Kitajskem, na katerega se je uvrstil s posebnim povabilom, je premagoval tekmece drugega za drugim, v finalu še domačina Zhizhen Zhanga in tako postal najnižje rangirani teniški igralec, ki je kadar koli osvojil turnir ATP. Presegel je rekord Nizozemca Raemona Sluiterja, ki je leta 2009 v Hertogenboschu igral finale kot 866. igralec na lestvici ATP, a je v finalu nato izgubil. »Za mano je težko obdobje, saj sem zaradi poškodbe močno nazadoval na lestvici, prav tako tenisa nisem veliko igral. V tem obdobju mi je veliko ljudi stalo ob strani, verjelo vame in me spodbujalo, naj ne obupam. Te zmage se ne veselim zgolj zase, temveč tudi za vse, ki so mi pomagali,« je dejal Marin Čilić, ki so mu koleno nazadnje operirali maja letos, zanj pa je bila to 21. turnirska zmaga v karieri. Čilić sodi med peterico aktivnih teniških igralcev, ki se lahko pohvalijo z zmagami na več kot 20 turnirjih.

Udarjanje teniške žogice ga je zasvojilo že kot mladeniča

Rodil se je v Medžugorju v Bosni in Hercegovini, njegova starša sta bila katoličana. Njegov oče Zdravko je bil odločen, da bodo sinovi (Marin ima še starejša brata Vinka in Gorana) uspeli v športu. Ko so v njegovem rojstnem mestu leta 1991 zgradili prva teniška igrišča, je bil Marin s prijatelji med prvimi, ki jih je udarjanje teniške žogice zasvojilo. Na priporočilo Gorana Ivaniševića se je Čilić pri 15 letih preselil v Italijo, kjer je zanj skrbel Bob Brett, s katerim je sodeloval tudi Ivanišević. Da gre za velik talent, so potrdile številne zmage med mladinci, ko še ni igral za Hrvaško, temveč za BiH. Nato pa je leta 2005 sledila selitev med profesionalce. Prvo leto je začel na 1463. mestu, končal pa ga je kot 587. igralec sveta. Čeprav turnirja ni osvojil, najboljši je bil v Gstaadu, kjer se je uvrstil v polfinale, pa je pridobival pomembne točke in ves čas napredoval. Konec leta 2006 je bil že rangiran kot 170. Leto 2007 mu je prineslo prvi profesionalni turnirski zmagi v Casablanci in na Reki, za nameček je na travnati podlagi premagal še Tima Henmana. Resno je opozoril nase leto pozneje, ko je na odprtem prvenstvu Avstralije zmogel do četrtega kroga in premagal dva nosilca, uvrstitev v četrti krog pa je ponovil tudi v Wimbledonu. Prvič se je pomeril z Novakom Đokovićem in izgubil šele po štirih urah. Prvi vrhunec kariere je bil že omenjeni grand slam onkraj luže, ki mu je leta 2017 sledil še finale v Wimbledonu, a ga je izgubil proti Rogerju Federerju. Tudi zaradi težav z žulji. V letu 2018 se je najprej uvrstil v finale grand slama v Avstraliji, nato osvojil še Davisov pokal in na svetovni lestvici napredoval vse do tretjega mesta.

Zaradi dopinškega prekrška štiri mesece brez tenisa

»Na odprtem prvenstvu ZDA sem videl, koliko mi pomeni, da sem osvojil ta turnir. Ko pogledam nazaj, si samo mislim, kako zelo neverjetno je to bilo. Takšne občutke si želim ponoviti, a hkrati vem, da turnirja za grand slam ni enostavno osvojiti. Kdo ve, ali bom nekoč osvojil še več. Trenutno delam za to. Ne samo da se želim nenehno izboljševati, postavljam si tudi konkretne cilje. Želim zmagovati na turnirjih za grand slam. Zato trdo delam vsak dan,« so bile Čilićeve besede po legendarni zmagi, ki je pozneje na turnirju za grand slam ni nikoli ponovil.

Vse v njegovi karieri pa ni bilo lepo. Leta 2013 se je tako v Wimbledonu po odigranem prvem krogu umaknil s turnirja, domnevno zaradi poškodbe levega kolena. Toda nekaj mesecev pozneje so razkrili, da je odstopil, ker je bil na turnirju v Münchnu pozitiven na dopinškem testu, novinarji Jutarnjega lista pa so zapisali, da je šlo za neprevidno uporabo glukoze. Tablete so vsebovale nikethamid, ki pomaga pri dihanju. Sledila je devetmesečna prepoved igranja. Čilič pa je pojasnil, da je zgolj pojedel tablete, ki so vsebovale glukozo in jih je v lekarni kupil član njegovega moštva. Vzeli so mu tudi vse turnirske točke, ki jih je osvojil od turnirja v Nemčiji, prav tako je moral vrniti ves denar, ki ga je zaslužil na turnirjih. Pritožil se je na športno razsodišče, kjer so mu kazen znižali na štiri mesece. V tem času je padel na 47. mesto na svetu, kot svojega novega trenerja pa je predstavil Ivaniševića. Sodelovanje z njim je bilo še kako plodno. Danes živi Čilić umirjeno družinsko življenje, šest let je poročen s svojim dolgoletnim dekletom in je oče dveh sinov. Na turnirjih nosi oblačila znamke Head, tudi njegov teniški lopar je iste znamke. Je finančno preskrbljen, saj je samo s turnirskimi zmagami zaslužil dobrih 31 milijonov ameriških dolarjev. x