Pred sezono 2024/25 svetovnega pokala v smučarskih skokih so bila ponovno sprejeta številna nova pravila, kar odganja številne ljubitelje tega zimskega športa in tudi same tekmovalce, saj je vsakoletno učenje novih pravil mučno. »Če pred sezono nečesa ne bi spremenili, bi bilo že čudno,« je nova pravila pred sezono na svoj način komentiral glavni trener slovenskih orlov Robert Hrgota. Največja sprememba je omejitev števila skakalnih dresov, ki jih tekmovalec lahko uporablja v eni sezoni. Po novem ima vsak skakalec lahko zgolj deset tekmovalnih dresov, na dan tekmovanja pa lahko uporablja le enega, če so razmere ugodne (na dan sneženja v Lillehammerju je žirija skakalcem omogočila zamenjati tekmovalni dres za drugo serijo).

Če to pravilo pred začetkom sezone ni dvignilo veliko prahu, ga je zagotovo tisto, ki sodnikom daje pooblastila za strožje ocenjevanje slabega doskoka. V preteklih letih so tekmovalcu za slab doskok lahko odšteli dve točki, odslej pa lahko za slog odštejejo tri točke. »Saj nismo na dresurnem jahanju ali na umetnostnem drsanju,« je pred sezono novo pravilo kritiziral nemški skakalec Karl Geiger. Njegov rojak in sostanovalec v hotelskih sobah na tekmah svetovnega pokala Markus Eisenbichler je bil še ostrejši: »To je totalna neumnost. Če boš najdaljši in boš naredil slab doskok, ne boš na odru za zmagovalce.« Izkušena Nemca sta tako ena od tistih, ki vse stavijo na dolžino skoka. V skakalnih krogih so se že večkrat pojavile govorice, da bi se sodniške ocene, ki so v preteklosti velikokrat odločale tudi o razpletu tekmovanja, morale ukiniti. Mednarodna smučarska zveza (FIS) pa se je odločila drugače in sodnikom podelila večjo avtoriteto. A tisto, kar se je na papirju zdelo slabo, se zaenkrat v praksi kaže kot izjemno učinkovito.

Ne morejo taktizirati

Na vsaki tekmi posamezni skok oceni pet sodnikov, v skupni seštevek točk skakalca pa gredo tri ocene. Najvišja in najnižja se izbrišeta. Čeprav gre pri sodnikih za strokovno podkovane in izobražene ljudi, se je v preteklosti večkrat kazala nacionalna pripadnost, kar je v praksi pomenilo, da je na primer avstrijski sodnik avstrijskemu skakalcu dajal višje ocene in je še vedno ostal v seštevku, saj so si bile ocene zelo podobne za vse skakalce.

Na prvih dveh postajah v Lillehammerju in Ruki je lepo razvidno, da so sodniki imeli dobra izobraževanja poleti in so se pripravili na novo točkovanje. Ocene od tekmovalca do tekmovalca močno variirajo, prav tako od skoka do skoka točno določenega tekmovalca, niso pa odločilno vplivali na razplet tekmovanja. »Sodniki imamo z novim pravilom veliko več manevrskega prostora. V preteklosti, ko smo lahko odšteli le dve točki, so bile skoraj vse ocene enake. Sedaj se jasno vidi, kdo naredi bolj izrazit telemark, kdo pa komaj kaj vidnega. Sedaj to razliko tudi sodniki lahko izrazimo v ocenah,« nam je razloge za doslednost in strogost opisal priznani slovenski skakalni sodnik Boštjan Ahačič.

Tržiškega sodnika smo povprašali tudi o domnevnem goljufanju sodnikov v preteklosti. V slovenskem spominu še vedno ostaja olimpijska tekma na mali skakalnici v Pekingu, ko je zaradi nerazumljivo slabih ocen brez kolajne ostal Peter Prevc. »Če se najprej sodniško dotaknem tekme v Pekingu, tam sodniki niso naredili nič narobe. Je pa res, da bi bile ocene lahko tudi drugačne. Ko pa se dotaknemo predvidevanj glede novega pravila, sta tukaj dve ugotovitvi. Ker je na voljo več točk za odbitek, sodniki lahko naredijo še večjo razliko. Po drugi strani pa zaradi doslednosti ocenjevanja, kjer so razlike v ocenah velike, tekmovalci ne bodo več tako tesno skupaj in bodo imeli sodniki tako manjši vpliv. Predvsem pa novo pravilo onemogoča taktiziranje tistim sodnikom, ki so v preteklosti pomagali svojim tekmovalcem. Po starih pravilih so si bile ocene tako podobne, da so lahko skoraj vedno ugotovili najvišjo oceno in se izenačili z njo, sedaj pa se vidi, da sodniki ocenjujejo vsak skok posebej in takšno taktiziranje ni več mogoče, saj hitro dobiš kazen,« nam je razložil Boštjan Ahačič, ki bo sicer poleti 2026 zaključil sodniško kariero.

Si bo sploh kdo upal podeliti dvajsetico?

Z novim pravilom so spremembe pri kaznovanju doživeli tudi sodniki. V preteklosti si je sodnik, ki je tekmovalcu iz svoje države namenil najvišjo oceno, prislužil kazenske točke. Te so se razlikovale glede na uvrstitev tekmovalca. Pri tekmovalcih, ki so se uvrstili na zmagovalni oder, sodnik ni smel odstopati niti za pol točke, če je odstopal za celo točko, je takoj sledila enoletna prepoved sojenja. Enako kazen je dobil tudi, če se je nekajkrat zmotil »zgolj« za pol točke. Novo pravilo je nastalo na pobudo močnejših nacij, saj so se pritožili, da na primer romunski sodnik nikoli ne more zbrati toliko kazenskih točk kot sodniki iz Norveške, Avstrije, Nemčije, Slovenije ali Poljske. Z novim pravilom se uveljavlja nadzor povprečnega sojenja. To v praksi pomeni, da če bo sodnik skozi celotno tekmovanje vsem tekmovalcem namenjal višje ocene, ne bo kaznovan niti za višjo oceno pri domačem skakalcu. Črna pika sledi le v primeru, da bo domačemu tekmovalcu namenil višjo oceno kot drugi sodniki, v povprečju pa bo na tekmi ves čas najstrožji.

Novo pravilo pa ima še eno težavo. Vsak skakalec namreč stremi k perfekciji, kar v skakalni praksi pomeni ocena 20. Že v preteklosti so sodniki resnično redko posegli po njej, z novim pravilom pa bo ta dosežek še težji. »Ko so v preteklosti skakalci skakali daleč in naredili dober doskok, smo sodniki navadno dali oceno 19 ali 19,5. Potem pa je prišel nekdo, ki je skočil še dlje in bil tudi na oko še lepši. Nekako te je prisilil, da si mu dal dvajset. Sedaj hitro lahko najdeš razlog, da tekmovalca kaznuješ s pol točke ali točko, tako da bo oceno 20 zelo težko doseči,« je naša predvidevanja potrdil tudi Boštjan Ahačič.

Po prvih tekmah nam je svoje mnenje zaupal tudi Anže Lanišek, slovenski skakalec, ki je znan po brezhibnem doskoku in je bil v preteklih sezonah eden redkih, ki so prejeli oceno dvajset. »Ne gre za vprašanje, ali je pravilo meni všeč ali ne. Jaz zase vem, da če vse naredim prav, se ne bojim, da ne bi zbral visokih ocen. Tudi prvi vtisi o novem pravilu so taki, da so sodniki dovolj dosledni in ne delajo razlik med tekmovalci.«