Najuspešnejši trener ženske reprezentance A v smučarskih skokih Zoran Zupančič se je včeraj v prostorih Smučarske zveze Slovenije (SZS) še drugič poslovil z mesta glavnega trenerja. Svoje prvo slovo je naznanil konec njegove najbolj uspešne sezone 2021/22, a se je nato premislil in s svojimi varovankami ostal še dve polni sezoni. Tokrat je slovo dokončno. »Tokratna odločitev in tista po Oberhofu se med seboj ne moreta primerjati. Takrat so vse punce vedele, kaj se dogaja. Šlo je za taktično potezo, morda sem celo malce izsiljeval. Dejstvo je, da sem bil pred šestimi leti, ko sem ekipo prevzel, sprva sam. Nato sem le dobil pomočnika in za vse sva skrbela sama. Vedno sem se boril za enakopravnost in po tisti potezi smo v ekipo dobili še dva člana strokovnega štaba, da smo bili lahko nato konkurenčni,« je razliko med prvim in dokončnim odhodom opisal ​Zoran Zupančič.

Težko je kontrolirati vse karakterje

Oseminštiridesetletni strateg je nato še natančneje pojasnil svojo odločitev: »Zaradi vseh napetosti, ki jih prinese vrhunski šport, sem si nabral tudi nekaj zdravstvenih težav, ki sem jih v preteklosti ignoriral. Posvetila je rumena lučka in moram se malenkost ustaviti.« »Gre v celoti za njegovo lastno odločitev. Od nas niti ne bi bilo korektno, če bi posredovali na željo posamezne tekmovalke,« je govorice, da so za Zupančičev odhod krive tekmovalke, zavrnil vodja panoge pri krovni zvezi ​Gorazd Pogorelčnik.

»Doživel sem veliko lepih trenutkov in osvojil vse, kar se v smučarskih skokih osvojiti da. Ekipo zapuščam v dobri kondiciji,« je sprva o stanju ekipe dejal Zupančič, a se kasneje vseeno malce omehčal in spregovoril tudi o tem, da v vrhunskem športu ni vse vedno lahko. »Eden mojih glavnih ciljev je bil, da se naučimo sprejeti tudi poraz. To nam ni uspelo,« je bil iskren. »Vsako leto smo začeli odlično in homogeno. Poleti smo bili vedno polni energije. Pred zimo, ko se začnejo pritiski in posamezna tekmovalka ni na želenem nivoju, pa ta reagira na način, ki ni pravi. Želje in egi so zelo močni. Tudi sam sem morda letos preveč poudarjal boj za rumeno majico in je to povzročilo trenja,« je priznal, da je na svojem položaju tudi sam kdaj storil napake, ter dodal, da stanje v ekipi ni vedno rožnato. Zaključil je v pozitivnem tonu: »Ko je delo opravljeno, je lepo. Vsako slovo pa je zahtevno.« In dodal, da še ne ve, kaj ga čaka v prihodnosti. Na SZS si ga želijo obdržati v svojem sistemu delovanja, priznal pa je, da ima ponudbe tudi iz tujine, a mora prednost dati tudi družini.

Tepeš še išče pomočnike

Od včeraj je tudi uradno, da zahtevno mesto prevzema Jurij Tepeš, ki še nikoli ni bil glavni trener. Se je pa zadnja leta izobraževal v državnem panožnem centru, kjer je pomagal trenerju mladinske ženske reprezentance Stenu Balohu. »Vstopa v velike čevlje, saj je Zoran s svojimi uspehi zapisan kot najuspešnejši trener ženske reprezentance v zgodovini. Treba pa je vedeti, da v primeru Jurija Tepeša ne gre za nekoga levega oziroma nevedneža. Bil je odličen tekmovalec, poleg tega se je v selekcijah državnega panožnega centra že izkazal z delom trenerja,« je izbiro pojasnil Gorazd Pogorelčnik. »Njegova prednost je, da je že veliko delal z mladinkami, tudi z Niko Prevc, in da punce dobro pozna,« v svojega naslednika verjame tudi Zupančič.

Najbolj zanimivo pri vsem skupaj je, da bodo skakalke priprave na novo sezono začele že ta ponedeljek, 22. aprila, Tepeš pa za zdaj še nima ob sebi celotne ekipe. »Od preteklega vodstva z ekipo ostaja le fizioterapevt Gaber Arh. Jurij je sam ocenil, na katerih področjih je morda še nekoliko šibkejši, mi pa mu pri tem pomagamo izbirati ljudi. Mora pa odločitev na koncu biti njegova. On bo z ekipo preživel vse leto in mora vedeti, s kom lahko dela v tako specifičnem delovnem okolju. Ima povsem proste roke pri izbiri, mi mu le pomagamo,« je nenavadno situacijo opisal Gorazd Pogorelčnik. Jurija Tepeša na novem delovnem mestu čakajo številni mejniki, saj je Zoran Zupančič v svojem šestletnem mandatu s svojimi tekmovalkami osvojil naslov svetovne in olimpijske prvakinje, zmagal je v pokalu narodov, osvojil dva velika kristalna globusa in z velikih tekmovanj prinesel še številne kolajne z ekipo. Zupančič sam je kot svojo najboljšo sezono označil olimpijsko, ko je bila ekipa po njegovih besedah med seboj najbolj povezana in je kot trener najbolj užival.