Avstrijski skakalni šampion Stefan Kraft bo v nedeljo v Planici še tretjič v karieri visoko v zrak dvignil kristalni globus za naziv najboljšega smučarskega skakalca sezone. Za seboj ima fantastično sezono, v kateri si je rumeno majico vodilnega nadel na prvi tekmi sezone in jo bo nosil vse do konca. Tridesetletnik je v skakalnem vrhu že enajst let. V skakalne zgodovinske knjige je že zapisan kot skakalec, ki je največkrat stopil na zmagovalni oder na tekmah najvišje ravni. To mu je do zdaj uspelo 121-krat. Med sezono je prvič postal svetovni prvak v poletih, kar si šteje za vrhunec leta, saj mu je to uspelo na domačih tleh.

V teh dneh je v Planici ob Petru Prevcu medijsko najbolj zaželen skakalec, skoraj 15 minut pa si je v dopoldnevu pred včerajšnjo tekmo vzel ekskluzivno za Dnevnik. Izjemo je naredil predvsem zaradi znanstev, ki jih je navezal v preteklosti. Kljub temu da je bil ves pogovor prisoten tudi avstrijski predstavnik za medije Daniel Fettner, brat Manuela Fettnerja, je na vsa vprašanja odgovarjal premišljeno, preudarno in z nasmehom na obrazu.

Za vami je nova fantastična sezona svetovnega pokala. Kako bi jo opisali?

Vse skupaj se je začelo sanjsko s štirimi zaporednimi zmagami. To je bil moj najboljši začetek sezone v karieri. Sledila je zelo uspešna novoletna turneja, ki sem jo končal na tretjem mestu. Gre za odličen rezultat, v tistem trenutku je bil le Rjoju Kobajaši premočan. Sledil je poseben trenutek – svetovno prvenstvo v poletih. To je moja najljubša disciplina in zmaga pred domačimi navijači je bila zelo čustvena. Tudi v nadaljevanju je bila sezona zelo uspešna in globus na koncu je res lepa nagrada. Zelo sem ponosen.

V očeh se vam vidi, da doživljate posebna čustva, ko se spominjate svetovnega prvenstva v poletih v Kulmu. Je bil to vrhunec sezone?

Morda ne samo sezone, ampak cele kariere. Zmagati na domačih tleh pred družino in prijatelji ter domačimi navijači. Podelitev z državno himno pred veliko množico ljudi je bila neverjetna in zelo čustvena.

Pred začetkom sezone je bilo mogoče prebrati, da trenerji niso bili navdušeni nad vašim tritedenskim dopustom. Na koncu je vse skupaj videti, kot da vam je koristilo in ste vedeli, kaj počnete?

To sem potreboval. Že dobrih deset let sem v tem cirkusu. V tem času sem opravil zelo veliko treningov in točno vem, kaj mi ustreza in kaj potrebujem. Vedno imam tudi veliko medijskih obveznosti in na tem dopustu sem si resnično lahko spočil glavo in se veliko naučil o sebi. Na potovanje sem se podal brez predvidenega programa treninga. Seveda sem tam treniral, a sem delal tisto, kar sem mislil, da je zame najboljše in najbolj potrebujem. Očitno vem, kaj delam. Dobil sem potrditev, da si lahko zaupam in da poznam svoje telo. Mislim, da bom takšno pripravo vključil tudi v naslednjih sezonah.

Imate torej tudi letos že izdelan načrt za dopust?

Imam, a ta ne bo tako dolg, kot je bil lanski. Z ženo se bova konec aprila odpravila na Sejšele. Izjemno lep kraj. Ko se vrnem, se bom odpravil na priprave skupaj z ekipo, a bom ves čas imel v glavi, kaj je dobro za moje telo, in bom treniral po tem programu.

Teče že dvanajsta zaporedna sezona, ko ste vsaj enkrat skočili na stopničke. Gre za unikaten dosežek. Kako vam to uspeva?

Očitno sem nadarjen za skoke. Vsaj malo. (Smeh.) Zagotovo je tukaj zelo pomembna ekipa, ki je okoli mene. Jaz sem človek, ki rezultate kaže na skakalnici, a ljudje okoli mene imajo veliko zaslug za to. Moja žena in družina mi res pomenita vse in naredita veliko za mojo kariero. Imam skupino zelo dobrih prijateljev, h katerim se grem lahko sprostit, ko nisem na tekmah. Skupaj se zabavamo, prirejamo piknike in mi povsem odženejo misli na skoke. To je zelo pomembno in ta celota sestavlja izjemno zgodbo. Vse skupaj olajša moje delo in zato sem lahko v vrhu tako dolgo.

V tem obdobju so v skokih uvedli veliko novosti. Nekateri imajo s tem težave, pri vas pa se zdi, da ne prilagajate svojih skokov, ampak novosti na svoje skoke?

Moja tehnika je skozi vsa leta zelo stabilna in deluje skoraj na vseh skakalnicah. To je zelo dobro zame, da se lahko na vse spremembe pripravljam sproščeno. Veliko pozornosti ves čas namenjam malenkostim, predvsem v tehniki skakanja. V zadnjih letih občudujem odskok Kobajašija in se z malenkostmi poskušam približati njemu. Veliko sem se naučil v letenju tudi od Slovencev, kjer v drugem delu poskušam posnemati njihovo delo z gležnji. To mi letos uspeva zelo dobro. Prav od vsakega posameznika se poskušam kaj naučiti.

V vseh letih tudi niste imeli nobenih resnih poškodb, le nekaj težav s hrbtom. Za stabilnost pa je v skokih zelo pomembna telesna teža. Kako skrbite za vaše zdravje?

S telesno težo sem velik srečnež. Brez težav zaužijem vse obroke in ohranjam nivo teže. To je zelo pomembno s psihičnega vidika. Pri tekmecih vidim, kako težko je, ker so nekateri obremenjeni, saj veliko stvari ne smejo jesti. To je ključno, da sem tako visoko toliko časa. Vesel sem, da lahko toliko jem. Seveda gledam na to, da jem zdravo, saj je to dobro za moje telo, a se lahko pregrešim. S tem nimam težav. Čez poletje se zredim za denimo tri kilograme, a gre bolj za to, da več časa preživimo v fitnesu in se nabere mišična masa. V času počitnic jem tudi veliko jedi z žara, sem na številnih piknikih, a ko se sezona začne, zame teža ne predstavlja nobenih težav.

Čeprav ste kmalu skočili na sam vrh, ste bili v reprezentanci kar nekaj časa v senci skakalnih zvezd, kot sta bila Thomas Morgenstern in Gregor Schlierenzauer. Vam je to morda celo ustrezalo?

Ne bi rekel, da mi je pomagalo. Brez njih bi se morda lahko pogovarjali tudi še o tem, da sem bil v vrhu že kakšno leto prej. V Avstriji se je bilo v tistem času zelo težko že prebiti v A-ekipo. A z drugega zornega kota mi morda je, ne vem natančno. Thomas Morgenstern je bil eden od mojih idolov, pogosto sem bil v sobi z Wolfgangom Loitzlom. Opazoval sem jih in se res veliko naučil.

V svetovnem pokalu že od sezone 2004/05 ni junaka, ki bi ubranil skupno zmago. Je to vaš cilj za prihodnje leto ali boste ponovno v vrhu leta 2026, ko so na sporedu olimpijske igre? Posamične kolajne iz tega tekmovanja še nimate.

Nimam takšnih načrtov, s tem se ne obremenjujem. Želim si le znova biti eden najboljših. Tudi če bom peti ali šesti v skupnem seštevku, je odlično. Želim se boriti za zmage in stopničke na posameznih tekmah. To je moj glavni cilj. Seveda pa je pogled usmerjen proti igram v Cortini, ki bodo zelo blizu mojega doma. Močno si želim nastopiti tam, biti del zgodbe in osvojiti kolajno.

Letos ste postali skakalec z največ stopničkami v zgodovini svetovnega pokala, približujete se tudi največ zmagam, ki jih je dosegel Schlierenzauer, in sicer 53. So te stvari tiste, ki vas ženejo naprej?

To je res nekaj posebnega, da sem na vrhu seznama skakalcev po uvrstitvah na stopničke. Prehiteti tako legendo, kot je Janne Ahonen, je nekaj posebnega. Tudi on je bil eden od mojih vzornikov, ko sem bil otrok. V mojih mislih pa ni, da moram prehiteti Gregorja s 53 zmagami. Morda je to videti lahko in dosegljivo, a zmage niso samoumevne. Poglejmo samo primer Kobajašija, ki ima odlično sezono, a je dosegel »samo« dve zmagi. Je pa res, da če ne bom imel težav s hrbtom in bom še naprej užival v tem športu kot zdaj, potem je mogoče prehiteti tudi rekord po številu zmag.

Očitno o koncu kariere še ne razmišljate, se pa poslavlja Peter Prevc, s katerim sta bila bitke vse od otroških tekmovanj naprej. Kaj bi mu radi sporočili?

Peter Prevc je eden največjih v našem športu. Je zelo prijazen fant in do njega gojim posebno spoštovanje. Njegova kariera je bila izjemna in spoštujem njegove dosežke. Želim mu, da zdaj uživa z družino, saj si kot skakalec ogromno časa odsoten. Ima dva otroka in čudovito ženo, zato mu želim le najboljše in naj preživlja lepe trenutke.

Kateri boj z njim vam je
ostal najbolj v spominu?

Zame je bil najlepši trenutek, ko sem ga v sezoni 2014/15 premagal v izjemnem boju na novoletni turneji. Tam smo se za zmago borili jaz, Michael Hayböck​ in Peter. Ob koncu te sezone mi je bilo zanj hudo, ko je izgubil boj za veliki kristalni globus s Severinom Freundom, ko sta imela enako število točk. Z naslednjo sezono, ko je bil nepremagljiv, je pokazal, kakšen šampion je. Takrat mi je bil trn v peti in tudi na svetovnem prvenstvu v poletih v Kulmu ga nisem mogel premagati, kar je bil zame najbolj grenak poraz. Imela sva veliko lepih bitk.

Že veste, kako boste proslavili
skupno zmago?

Imamo odlične načrte. Najprej imamo že v nedeljo zabavo v Salzburgu z vso avstrijsko nordijsko družino. Nato bom svojo ekipo v ponedeljek povabil še na smučanje in priredili bomo pravo apres ski zabavo. 

Tole pa je arhivska fotografija Urbana Sušnika, v tokratnem intervjuju na novinarski strani, in še enega šampiona v smučarskih skokih, Avstrijca Stefana Krafta.