Čeprav naj bi bili neskončni le dve stvari, vesolje in človeška neumnost, pa še o vesolju Albert Einstein, avtor znamenite izjave, ni bil povsem prepričan, se lahko večkrat prepričamo, da ni čisto tako. Neskončne so tudi številne debate o različnih stvareh, o katerih se, nevezano na človeško neumnost, nikakor ne moremo poenotiti. V športu denimo velja konsenz, kateri so najbolj priljubljeni, saj je to dandanes razmeroma preprosto izmeriti, po drugi strani pa se ne moremo »dogovoriti« o tem, kateri je najzahtevnejši. Debate o tem so – neskončne.

Tudi ko je izjemno široka skupina strokovnjakov pri ESPN pred leti sestavila zdaj že kultni seznam najzahtevnejših športov, ta debat ni zaključil, prej so se po njegovi objavi le še bolj razplamtele. Pri določanju najzahtevnejšega športa so v izračun vzeli 10 kategorij, od vzdržljivosti, moči, hitrosti, agilnosti do koncentracije in psihičnega pritiska, ter prišli do zaključka, da je pod črto najzahtevnejši šport – boks. No, med srednje zahtevnimi pri strokovnjakih in med manj zahtevnimi v kasnejši anketi med bralci so se medtem znašle avtomobilske dirke. A tak, splošen izraz seveda ne pove kaj dosti in marsikateremu športu naredi krivico. Še posebej »kraljici« motošporta formuli 1, ki je, v nasprotju z mnenjem nekaterih, da se pri njej le usedeš v bolid in se pač voziš, eden najzahtevnejših športov. Kar so pred kratkim potrdili tudi številni izkušeni trenerji, ki so posamezne dirkače pripravljali na naporno sezono, pred tem pa so se srečali tudi s številnimi drugimi športniki.

Širok spekter

Njihov zaključek je namreč bil, da je režim treningov dirkačev formule 1 v svetu športa unikaten, saj morajo poiskati popolno ravnovesje med vzdržljivostjo, močjo in eksplozivnostjo, pri vsem tem pa vzdrževati pravo telesno težo. Da, zelo podobno kot pri boksu, pri čemer lahko pri formuli 1 dodamo še sprejemanje tudi življenjsko pomembnih odločitev v delčku sekunde pri hitrostih nad 300 kilometrov na uro. »Boks je zagotovo šport, na katerega sem večkrat pomislil ob sodelovanju z vozniki formule 1, saj sta zelo podobna tako v obliki priprave športnika kot med tekmovanjem samim, ko mora športnik delovati v zares širokem spektru fizične zmogljivosti,« je denimo povedal znani osebni trener Patrick Harding, ki ima na seznamu športnikov, s katerimi je sodeloval, prav številne poklicne boksarje pa tudi uspešne udeležence olimpijskih iger.

Jasno, osnovne fizične priprave na dolgo in naporno sezono v osnovi potekajo med približno trimesečnim premorom med dvema sezonama. Ker te vsebujejo vedno več dirk (prihodnje leto že rekordnih 24!), s čimer so vedno bolj naporne, je dolžina počitka vedno krajša. »Tedni pred sezono so izjemno zahtevni. Velik del namenimo treningu z utežmi, saj mora voznik pridobiti vsaj tri kilograme čiste mišične mase, pri čemer se ne sme preveč zrediti,« je povedal Harding, ki sicer najdlje sodeluje z nekdanjim voznikom Red Bulla in zdajšnjim Williamsa Alexom Albonom. »Pridobivanje mišične mase je zelo zahtevno, sploh zaradi tega, ker moramo hkrati pridobivati tudi kondicijo in obenem torej opravljamo kardiovaskularne treninge. Treniramo šestkrat na teden dvakrat na dan in pri tem kombiniramo različne režime. Jasno, da ne treniramo kot bodibilderji ali triatlonci, a hkrati povzemamo značilnosti treningov, ki jih imajo eni in drugi, da pridobivamo maso, moč in vzdržljivost,« je dodal voznik McLarna Daniel Ricciardo.

Glavo komajda držal pokonci

Med sezono je seveda časa za »suhi« trening zunaj bolidov precej manj, zato gre bolj kot ne za vzdrževanje tistega, kar so si dirkači pridobili pred sezono. »Ko si v rutini dirkanja, si v bolidu trikrat na teden in kondicijo ter moč ohranjaš kar tam, ob tem pa pridobivaš prepotrebno dirkaško kondicijo,« je še povedal Ricciardo, ki je kot prav specifično obliko treninga, ki ga pri drugih športih tako rekoč ne poznajo, izpostavil vaje za vratne mišice. »Te so obvezne zaradi izjemnih gravitacijskih sil, ki pritiskajo na dirkače med zaviranjem, pospeševanjem in zavijanjem. Vaje za vratne mišice izvajamo predvsem s trakovi, ki jih ovijemo okoli glave,« je povedal še en trener, Josh St. Clair, kako boleče zna biti vse skupaj, če teh mišic ne razvijejo dovolj, pa je razložil tudi voznik Haasa Kevin Magnussen. »Da bom v tej sezoni dirkal v formuli 1, sem izvedel tik pred začetkom. Na sile v bolidu tako nisem bil pripravljen, zato sem po prvih dveh dirkah glavo komajda držal pokonci, vratu skoraj nisem čutil.«

Sicer pa o tem, kako zahtevna je ena sama dirka, ogromno povedo zdaj že znane besede sedemkratnega svetovnega prvaka Lewisa Hamiltona, ki je pred časom razkril, da med vsako dirko izgubi 4,5 kilograma telesne teže. 

Priporočamo