Slovenska tekmovalca, ki sodita v svetovni vrh, bi brez polfinala ostala le, če bi storila veliki napaki v obeh kvalifikacijskih vožnjah. To se ni zgodilo, čeprav sami uvrstitvi ne kažeta, da sta pokazala vrhunski vožnji. A oba zagotavljata, da panike ni, čeprav Savšek vendarle ni skrival nekaj malega skrbi.

»Bil sem hiter, a sem delal napake. Ne bom rekel, da se obremenjujem, a ne morem reči, da sem zaradi tega brezskrben. Kolikor se spomnim, tudi v Tokiu v kvalifikacijah nisem bil nič posebnega, pa vemo, kako je bilo na koncu. V ponedeljek bom moral biti mirnejši, natančnejši in bolj zbran. Danes sem si želel dobiti dobre občutke, tekmo sem vzel resno, hotel sem testirati hitrost, a sem preveč krajšal linije,« je dejal nosilec slovenske zastave na odprtju iger.

»To, da sem bil nosilec, me ni spravilo s tira. Prej sem zapustil prireditev, se dobro naspal. Če me je danes kaj motilo, je bil to dež. Povsem možno je, da sem zaradi njega storil kakšno napako več, a nič zato. Vem, da bo že v ponedeljek sonce spet žgalo,« trdi branilec naslova.

Bolj zadovoljna s svojima vožnjama je bila Terčelj, ki je bila na posameznih odsekih hitra že v prvi vožnji, v drugo je svoj dosežek še izboljšala, a si je pridelala en dotik, ki jo je na koncu potisnil z mesta pri vrhu.

»Nisem imela občutka, da sem toliko hitrejša, kot sem bila v prvi vožnji, zato sem se na cilju začudila. Čutila sem, da sem se malenkost dotaknila vratc, kar me je stalo kakšno mesto. Poleg uvrstitve v polfinale me je danes zanimal le še občutek, ki ga želim imeti tudi jutri. Mesta bodo jutri sicer bolj pomembna, a jaz sem tukaj, da pokažem, kaj znam, kaj sem natrenirala. Znam, kar znam, lahko dam vse, kar imam, več pa na žalost ne,« meni Terčelj, ki jo polfinale čaka že v nedeljo.