Upravni odbor Atletske zveze Slovenije je na zadnji seji dokončno razrešil nekdanjega predsednika Romana Dobnikarja z vseh funkcij znotraj zveze. Spomnimo, da je Dobnikar odstopil sredi svojega drugega štiriletnega mandata konec oktobra lani, kot je zapisal, zaradi novih poslovnih izzivov, potem ko je bil pred tem tudi podpredsedniški kandidat na listi kandidata za predsednika OKS-ZŠZ Janeza Sodržnika. Kljub temu je obdržal status člana upravnega odbora, kar je sprožalo številne pomisleke tako znotraj atletske javnosti kot v širšem slovenskem športnem okolju. Novi predsednik Primož Feguš, ki je bil izvoljen na decembrskih volitvah, je po treh mesecih in pol na točko dnevnega reda upravnega odbora uvrstil razrešitev Romana Dobnikarja kot člana upravnega odbora. »Naše vrednote niso enake,« je na seji upravnega odbora povedal Primož Feguš. »Dve uri po vabilu na sejo upravnega odbora je Roman Dobnikar sam poslal odstopno izjavo,« je dodal. Odločitev je upravni odbor soglasno sprejel, četrto točko dnevnega reda so končali v zgolj minuti.
Anonimke so pošle
Odkar je Primož Feguš, ki ga je kot člana upravnega odbora v AZS pripeljal prav Roman Dobnikar, postal predsednik slovenske kraljice športov, kot se radi pohvalijo atleti, so v javnosti krožila številna anonimna pisma, ki so se širila kot virus. Prihajala so tudi do sponzorjev, medijev in celo do Evropske atletske organizacije (EAA). Vsebina anonimk je bila napisana v pogovornem jeziku, konec februarja pa je Feguš napisal odprto pismo klubom, v katerem je pojasnil, da AZS posluje transparentno in da so sprožili postopek forenzične preiskave. Odtlej v javnosti ni bilo več anonimk.
Direktor AZS Nejc Jeraša je poročal o delu pisarne, ki si je našla pomoč v novi zunanji sodelavki Kaji Arh. Kot član strokovnega sveta vlade RS je potrdil besede predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Franja Bobinca v intervjuju za Dnevnik, da država iz vse več naslovov športu namenja več denarja. Jeraša je razkril, da bo imelo po novem v državni upravi zaposlitev deset slovenskih atletov, saj bosta na novo zaposlena Ian Matic Guček (policija) in Klara Lukan, ki je v procesu podpisa pogodbe v programu mladih vrhunskih športnikov v vojski.
MOL obljublja rušilna
dela že jeseni
Veliko se je govorilo tudi o trenažnem procesu prihodnosti v Ljubljani. Jeraša je dejal, da je bil na pogovoru na ljubljanski občini, kjer mu je Marko Kolenc dejal, da se bodo rušilna dela na atletskem stadionu v Šiški začela letošnjo jesen. Stane Rozman je pristavil, da glede na predvidene stroške MOL v letošnjem in prihodnjem letu dvomi, da bo jeseni dejansko prišlo do realizacije Kolenčevih besed, poleg tega na MOL še niso objavili javnega naročila z gradnjo. Ne glede na vse se bodo na AZS v prihodnjih dveh letih z vso resnostjo lotili projekta trenažnega procesa ljubljanskih atletov in vseh, ki v metropoli študirajo. Največ težav pričakujejo v zimskih mesecih, saj je najbližja dvorana v Češči vasi, ki naj bi bila po zagotovilih občine Novo mesto po zimskem sesutju pod težo snega obnovljena v dveh mesecih. Poleti, jeseni in spomladi naj bi vrhunski slovenski atleti trenirali na Kodeljevem in v Tacnu. Presenetile so nas besede Jeraše, da naj o modernem objektu v Šiški, ki naj bi postal eden športnih infrastrukturnih ponosov Ljubljane in Slovenije, ne bi nič vedeli pri olimpijskem komiteju.
Na upravnem odboru so pregledali tudi finančno poročilo lanskega leta in se ozrli v novo. AZS je imela po podatkih pred revizijo lani nekaj manj kot milijon evrov in pol prihodkov in 145.500 evrov negativnega stanja, večino zaradi večjih stroškov tekmovanj od predvidenih. Za letos predvidevajo 1,6 milijona evrov odhodkov in prihodkov. Dodajmo, da AZS prejme večino proračuna od države, lani je zbrala sponzorskega denarja zgolj 216.000 evrov, kar naj bi po obljubah Primoža Feguša letos presegli.
