Na začetku lanske sezone Gorenje ni blestelo in je bilo tudi v velikih finančnih težavah, a je na koncu že petič v klubski zgodovini postalo državni prvak. Se lahko zgodba ponovi?

To, kar smo storili v minuli sezoni, so pričakovali le redki, ker smo imeli tudi slabši igralski kader in ker je bil naslov prvaka bolj ali manj nerealen. A v končnem seštevku smo bili najboljši v ligi in zasluženo slavili. Toda lovorika s prejšnjega prvenstva pred novo sezono ne šteje prav nič, kajti začenja se povsem nova zgodba. V vsaki sezoni pa je nekaj enako: nikogar ne smeš podcenjevati, ker te lahko zelo hitro doleti kazen. Jasno je, da bomo na vsaki tekmi šli na zmago, na glavo, na nož, ker ne znamo in nočemo kalkulirati.

Toda na nedavni novinarski konferenci je večina od 12 prvoligaških trenerjev napovedala, da je Gorenje glavni favorit za naslov prvaka.

Od stare slave pač ni mogoče živeti, zato se je vedno treba čim prej spustiti na realna tla. Menim, da igramo najlepši in najboljši rokomet v Sloveniji, igralci so tudi tehnično najbolje podkovani. A drugi imajo vsaj na papirju boljši igralski kader kot mi, zato na tem področju nismo superiorni. Tako Slovan kot Trimo imata igralsko prednost pred nami, morebiti tudi Celjani. V sezono gremo v boj za obe domači lovoriki bolj ali manj iz ozadja. Odkar sem trener Gorenja, je tako pred vsako sezono in niti slučajno pred nobeno nismo favoriti. A v tej sezoni bo spet končnica, v kateri je vse mogoče. Tudi to, da eden od teh štirih klubov kiksne in se sploh ne uvrsti v polfinale.

Če primerjate lanski in letošnji igralski kader – kje ste v plusu in kje v minusu?

Trenutno smo v minusu, kajti lanska ekipa z Ibrahimom Haseljićem, Maticem Verdinkom, Brankom Predovićem in Petrom Šiškom, ki so zapustili Velenje, je skupaj igrala kar nekaj let in fantje so bili zelo uigrani. Lahko bi igrali skupaj tudi z zaprtimi očmi. Pred novo sezono, potem ko smo ostali brez nekaterih nosilcev igre, uigravamo novince, določeni fantje dobivajo nove vloge, za vse to pa je potrebno veliko časa. Igralsko smo v minusu, a klubska blagajna nam ne dovoljuje, da bi si privoščili še kakšnega igralca. Predvsem krožnega napadalca, ki si ga zelo želim.

Glavna novost nove sezone je sprememba tekmovalnega sistema, ki spet vključuje razširjeno končnico. Ali vam ustreza?

Letošnji sistem mi ni všeč in bo tudi za naš klub nekaj novega. Stari sistem v obliki dvokrožnega sistema brez končnice je zame najboljša rešitev. A novemu se moramo prilagoditi, ker smo ga klubi sami, ne sicer Gorenje, ampak večina drugih, izglasovali. Zato bo moralo Gorenje od 28. septembra do 21. decembra igrati v ritmu tekem sobota-sreda-sobota. V tem času ne bomo imeli nobenega prostega konca tedna, izjema bodo le reprezentančne akcije. Želim si, da bi lahko termine nekaterih tekem prestavili v drugi del sezone, da bi igralci lažje zadihali vsaj za kakšen teden ali dva.

Mogoče bo tistim, ki boste igrali v Evropi, zaradi novega sistema manj stresno v lovu na prvo ali drugo mesto po rednem delu, ker ni točkovne razlike med njima, prav tako ne med tretjim in četrtim, ki bosta končnico začela z zgolj dvema točkama zaostanka za vodilno dvojico.

S tem se ne ukvarjam in ne obremenjujem. Vseeno bo zelo stresno, ker bomo šli na vsaki tekmi na zmago, brez kalkulacij. Vsak morebiten poraz zelo boli, tako mene kot igralce in druge v klubu in okoli njega. Smo pač vajeni zmagovati in to bomo skušali uspešno početi tudi naprej.

Novi sistem omogoča tudi kalkulacije. Če bi bil kakšen klub slabši od pričakovanj, bi se lahko pred končnico okrepil v zimskem prestopnem roku.

Če se pošalim: v našem klubu sladkih skrbi z morebitnimi okrepitvami nimamo. Ker zanje nimamo denarja. A to je naša realnost, zato je nesmiselno stokati. Imajo pa nekateri drugi klubi v Sloveniji mecene, ki lahko poskrbijo za okrepitve.

V evropski ligi ste z Gorenjem v sezoni 2021/22 igrali v četrtfinalu. Kakšni so cilji v drugem kakovostnem tekmovanju v Evropi v tej sezoni, ko ste kot državni prvak že neposredno uvrščeni v skupinski del?

Danski GOG Gudme je zgodba zase, vsaj eno stopnico pred nami in z naskokom glavni favorit za prvo mesto v skupini. Konec tedna bosta znana še dva naša nasprotnika: eden bo zagotovo iz Švice, saj med seboj igrata Kriens-Luzern in Amicitia Zürich, drugi pa bo ali portugalska Braga ali španski Ademar Leon. Vse to so kakovostne ekipe, a sem prepričan, da se lahko kosamo z njimi. Na papirju so morebiti boljši od nas, a lahko presenetimo v boju za drugo mesto v skupini, ki še kot zadnje pelje v drugi del tekmovanja. No, tudi nad tretjim ne bi bili preveč razočarani.

Bi lahko daljše igranje v Evropi negativno vplivalo na vaše igre na domačem prvenstvu in pokalu?

Mogoče, a upam, da se to ne bo zgodilo. Moji igralci živijo za tekme v Evropi. Zanje je to nagrada za prvo mesto v slovenski ligi, za njihovo promocijo in napredek. Ne le igralski, ampak tudi finančni, da se lahko potem prodajo v večje in bogatejše evropske klube. A po drugi strani je Evropa še dodaten napor za igralce, predvsem za njihovo zdravje in morebitne poškodbe. Zato bi želel več počitka in časa za regeneracijo igralcev, kajti sezona bo zelo dolga in naporna. Zavedam se, da bom z zgolj 17 igralci težko zdržal peklenski ritem tekem na treh frontah.

Slovan bo z igralskim in denarnim vložkom boj za domači lovoriki iz troboja Gorenje, Trimo in Celje spremenil v četveroboj. Kako komentirate Slovanovo zgodbo?

Všeč mi je in tudi druga večja mesta, kot so Maribor, Celje, Koper in Velenje, bi se morala zgledovati po Ljubljani. Ljudje, ki imajo velik vpliv v mestih, predvsem župani, bi morali zbrati čim več sponzorjev in denarnih sredstev za klube, kot je to storil ljubljanski župan Zoran Janković. Tudi če bi imela Celje in Velenje še večjo podporo mestne občine, bi lahko naredila še večji in uspešnejši klub, zaradi česar bi bila tudi slovenska liga močnejša in zanimivejša. To bi bila super promocija za slovenski rokomet. Podpiram vsak vložek v šport, še posebno v rokomet.

Si v Rdeči dvorani v Velenju obetate tudi veliko podporo s tribun?

Velenje se rokometno spet prebuja. Klub se je v zadnjem letu dobro povezal z mestom, zato je bilo lepo igrati v Rdeči dvorani. Tudi zmagovati je bilo lepše in tega si želim tudi v prihodnje. Tudi v primeru, če nam morebiti ne bo šlo najbolje. Upam, da bo v tej sezoni v naši dvorani še več gledalcev kot v prejšnji. Prav tako si želim, da bi dosedanji in bodoči rokometni podporniki našega kluba primaknili še kakšen evro, kajti klubski proračun za letošnjo sezono še ni v celoti pokrit.

Vaša sinova dvojčka sta spet na nasprotnih straneh: Enej igra pri vas v Gorenju, reprezentant Staš, ki je bil v minuli sezoni s trenerjem Urošem Zormanom v Trimu, pa je skupaj z njim zdaj v Slovanu.

Tega smo se že kar navadili, saj so družinski derbiji pogost pojav. Dan ali dva pred tekmo ne komuniciramo med seboj, vsak se drži zase, drug drugega pustimo na miru. Po tekmi si seveda čestitamo, se objamemo in tudi zbadamo. Tisti, ki izgubi, je po navadi tiho, mi, ki pa zmagujemo, pa imamo pravico, da smo veseli, glasni in da zbadamo poražence.