Devet tekem in devet zmag je bil izkupiček Francozinj na SP 2023 v Skandinaviji: po uvodnem mučenju proti Angoli (30:29) sta v prvem delu v DNB Areni v Stavangerju padli še Islandija (31:22) in Slovenija (31:27), v drugem v dvorani Spektrum v Trondheimu pa Avstrija (41:27), Južna Koreja (32:22) in sogostiteljica Norveška (24:23). Reprezentanca iz dežele galskega petelina v četrtfinalu ni imela nobenih težav s Češko (32:22), prav tako ne v polfinalu s Švedsko (37:28), v finalu pa je še drugič na prvenstvu nadigrala Norveško (31:28). Francija je tako po Hrvaški 2003 in Nemčiji 2017 še tretjič stopila na rokometni Mt. Everest, se po številu naslovov svetovnih prvakinj izenačila z nekdanjima državama Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo, pred njo pa sta s po štirimi lovorikami samo še Norveška in Rusija.
Za zdaj 65-letnega selektorja Olivierja Krumbholza upravičeno pravijo, da je »oče« ženskega rokometa v Franciji. Reprezentanca je doslej na velikih tekmovanjih od leta 1999 osvojila že 14 kolajn (2 na OI, 7 na SP, 5 na EP), od tega pet zlatih, prav vse pa pod Krumbholzovo taktirko. Legendarni selektor je na klopi Francije že neverjetnih 24 (!) let: v prvem mandatu od 1998 do 2013, v drugem pa od leta 2016 dalje. »Ponosen sem na igralke, ki so tako suvereno igrale v Skandinaviji. Po začetnih težavah proti Angoli so iz tekme v tekmo igrale bolje, tekmovanje končale brez poraza ali remija, na poti do zlate kolajne pa kar dvakrat premagale prve favoritinje Norvežanke. Zaslužile so si zlato kolajno, o tem ni niti najmanjšega dvoma,« je dejal Olivier Krumbholz, ki je trenersko kariero začel že pri 28 letih. Rokometni strateg iz Metza z nemškimi koreninami ima samo še eno veliko rokometno željo: »Od selektorskega položaja se bom poslovil po olimpijskih igrah v Parizu 2024. Ubranitev naslova olimpijskih prvakinj iz Tokia 2020 pred domačimi gledalci bi bilo zame najlepše možno darilo in sanjsko slovo.«
Kar tri v idealni sedmerici
Poleg ekipnega uspeha je Francija, ki je na devetih tekmah dosegla 290 golov (povprečno 32,2 na tekmo), prejela pa jih je 228 (povprečno 25,3), v Skandinaviji pobrala tudi veliko posamičnih nagrad. Čeprav ni imela svoje igralke med deseterico niti pri strelkah (najboljša Čehinja Marketa Jerabkova s 63 goli) niti pri vratarkah (prva Švedinja Irma Schjött z 58 odstotki ubranjenih strelov), poleg tega pa je bila za najkoristnejšo igralko (MVP) tekmovanja izbrana Norvežanka Henny Reistad, so se kar tri varovanke selektorja Krumbholza znašle v idealni sedmerici SP 2023: vratarka Laura Glauser, levokrilna Chloe Valentini in leva zunanja Estelle Nze Minko. Francoskemu trojčku so družbo v »Top 7« delale še Švedinji Nathalie Hagman (desno krilo) in Linn Blohm (krožna napadalka), Norvežanka Stine Bredal Oftedal (srednja zunanja) in Danka Louise Burgaard (desna zunanja).
V dosedanjih finalih SP so Francozinje igrale že sedemkrat in štirikrat izgubile, pri čemer so bile zanje kar trikrat usodne Norvežanke (Norveška in Danska 1999, Brazilija 2011, Španija 2021), enkrat pa Rusinje (Kitajska 2009). »Norvežankam smo se želele maščevati predvsem za poraz pred dvema letoma v Španiji (izgubile so z 22:29, op. p.), kjer smo igrale v precej oslabljeni zasedbi. Že zmaga v drugem delu letošnjega tekmovanja v Trondheimu je bila zelo sladka, finalna v Herningu pred več kot 12.000 gledalci pa še toliko bolj. Noro, kaj nam je uspelo,« je bila navdušena 32-letna kapetanka Estelle Nze Minko, članica madžarskega Györa ter za Chloe Valentini (38 golov) in Orlane Kanor (32) tretja strelka Francije na letošnjem SP s 30 goli.
Estelle sanja o zlati kolajni
Estelle Nze Minko z 32 leti ni le nastarejša v sedanji francoski zasedbi, ampak je tudi rekorderka po številu odigranih tekem (178) in doseženih golih (427). Med 18 reprezentatkami je edina, ki igra na Madžarskem (v Györ je prišla leta 2019 po triletnem igranju za Siofok), štiri si rokometni kruh služijo v Romuniji (tri v CSM Bukarešti, ena v Rapidu), ostalih 13 pa v štirih domačih klubih (Metz, Breast, Nantes, Pariz). »Ker imamo zelo mlado reprezentanco, ta seveda še zdaleč ni rekla zadnje besede. Vseeno bodo olimpijske igre v Parizu vrhunec za sedanjo generacijo. Ali je lahko kaj lepšega kot osvojiti zlato olimpijsko kolajno pred domačimi gledalci? Domače tekmovanje je lahko velika prednost, po drugi strani pa prinaša tudi breme in pritisk. Toda na letošnjem SP smo s tremi zmagami proti sogostiteljicama tekmovanja pokazale in dokazale, da smo tudi psihološko na vrhunski ravni,« ocenjuje Estelle Nze Minko, ki bo prav na zadnji dan OI v Parizu (11. avgusta 2024), ko bo tudi finale ženskega olimpijskega rokometnega turnirja, praznovala svoj 33. rojstni dan. Z zlato olimpijsko kolajno okoli vratu?
