Slovenski selektor Dragan Adžić se je v primerjavi z dvobojem v Chietiju odločil za tri kadrovske rošade. Na tribuni na Kodeljevem so ostale poškodovana Nina Zulić, Ivona Barkučič in Živa Čopi, po manjših poškodbah sta se vrnili levoroki ostrostrelki Ana Gros in Barbara Lazović, v članski izbrani vrsti pa je debitirala komaj 18-letna Primorka Nena Černigoj, članica ajdovskega Mlinotesta in kapetanka mladinske reprezentance. Kljub manjšim zdravstvenim težavam pred tekmo sta bili med šestnajsterico tudi Amra Pandžić (dan prej povišana telesna temperatura) in Tjaša Stanko (težave s kolenom), še vedno pa so zaradi poškodb manjkale Elizabeth Omoregie, Nina Žabjek, Erin Novak in Urša Zelnik ter zaradi družinskih razlogovov Tamara Mavsar.
Tekma pred le 800 gledalci se je začela z minuto molka v spomin na preminulega nekdanjega reprezentančnega zdravnika Dušana Polimaca, nato pa so Slovenke zagospodarile na igrišču (4:1, 7:2, 10:4). V nadaljevanju so se Italijanke, predvsem po zaslugi petih golov Osarosemwene Eghianruwe, štirikrat približale le na minus tri (prvič pri 8:11, zadnjič pri 11:14), a končnica je spet pripadla gostiteljicam. Za italijansko obrambo so bile v prvem polčasu nerešljiva uganka Alja Varagić (7 golov ob le enem zgrešenem strelu), Ana Gros (5), ki je v 19. minuti s četrtim golom dosegla številko 700 in se še utrdila na prvem mestu večne lestvice strelk v slovenski izbrani vrsti, in Tjaša Stanko (4), ki so skupaj od 18 golov Slovenije do odhoda na odmor zadele kar 16-krat (dva je prispevala še Ema Abina).
Tudi v drugem polčasu se je nadaljevala igra mačke z mišjo. Čeprav je strelska trojica iz prvega polčasa v drugem skupaj dosegla le tri gole (vsaka po enega), a se je med strelke vpisalo še šest novih igralk, v vratih pa je blestela Maja Vojnović s 17 obrambami ob kar 48-odstotni uspešnosti. Že po manj kot devetih minutah je bilo prvič plus deset (24:14), rekordna prednost pa je dvakrat znašala 13 golov (30:17, 33:20). O veliki premoči Slovenije dovolj pokažeta že naslednja statistična podatka: Slovenke so bile pri strelih na gol 61-odstotno uspešne (Italijanke le 38), domači vratarki pa sta ustavili kar 49 odstotkov strelov (gostujoče samo 24).
Slovenke so se četrtič zapored in skupno osmič uvrstile na SP. V Ljubljani je bila z osmimi goli najboljša strelka tekme Alja Varagić: »Kljub visoki končni razliki tekma ni bila lahka. Za zmago smo se morale kar potruditi, a najpomembneje je, da smo se uvrstile na SP. Igrati pred domačimi gledalci je super občutek, ki smo ga doživele že na lanskem EP v Celju in Ljubljani. Italijank nismo podcenjevale in smo bile zelo motivirane. Cilji na SP? Potrebno bo počakati na žreb skupin in potem si jih bomo lahko zastavili.« Tjaša Stanko se je proti zahodnim sosedam petkrat vpisala med strelke: »Naš prvi cilj, uvrstitev na SP, je izpolnjen. Vesela sem, da smo odigrale dobro tekmo. Priložnost za dokazovanje so dobile tudi mlajše soigralke. Po tem kvalifikacijskem ciklusu smo lahko razposajene.«
Po koncu tekme, ki si jo je ogledala s tribune, je 17-letno reprezentančno kariero končala 36-letna vratarka Branka Zec, od katere se je vodstvo RZS poslovilo s spominsko sliko in šopkom rož. Tri igralke so dobile bronaste plakete za 50 ali več nastopov za reprezentanco (Ana Abina, Maja Vojnovič, Nataša Ljepoja), sedem srebrne za 75 ali več tekem (Barbara Lazović, Amra Pandžić, Tjaša Stanko, Alja Varagić, Branka Zec, Tamara Mavsar, Nina Zulić) in ena zlato (Ana Gros) za 100 ali več odigranih tekem v reprezentančnem dresu.
