Drugič v zgodovini SP bo nastopilo 32 reprezentanc, ki bodo znova razdeljene v osem skupin s po štirimi, tekmovalni sistem pa ostaja nespremenjen. Iz vsake skupine se bodo po tekmah od 11. do 17. januarja v glavni del uvrstile po tri najboljše, vse četrtouvrščene pa bodo nadaljevale v tolažilnem predsedniškem pokalu za končno razvrstitev od 25. do 32. mesta. Najboljših 24 bo v drugem delu, od 18. do 23. januarja, razdeljenih v štiri nove skupine s po šestimi reprezentancami (križanje po sistemu A-B, C-D, E-F in G-H), v četrtfinale pa se uvrstita po dve najboljši iz vsake. Zmagovalci štirih četrtfinalnih dvobojev (vse 25. januarja) se uvrstijo v polfinale, ki bo dva dni pozneje, takrat pa bosta tudi tekmi četrtfinalnih poražencev za uvrstitev od petega do osmega mesta. V nedeljo, 29. januarja, bodo vsi štirje odločilni dvoboji: za sedmo, peto in tretje mesto ter veliki finale.
Danska že dvakrat zapored
Na tekmovanju, ki je bilo doslej le trikrat zunaj Evrope (Egipt 1999 in 2021, Tunizija 2005), bo letos nastopilo 17 evropskih in 15 neevropskih reprezentanc, edina debitantka pa je Belgija. Naslov svetovnega prvaka iz Egipta pred dvema letoma brani Danska, ki je bil pred tem najboljša na svetu prvič 2019, ko je bila tudi sogostiteljica z Nemčijo. Obakrat je bil finale skandinavski: pred štirimi leti so Danci premagali Norvežane z 31:22, leta 2021 pa Švede s 26:22. In obakrat je bil za najkoristnejšega igralca tekmovanja (MVP) izbran zdaj 35-letni danski zvezdnik Mikkel Hansen, ki je pred letošnjo sezono po desetih letih zapustil francoski PSG in se vrnil v domovino k Aalborgu.
Prav Danska je tudi glavna favoritinja na največji svetovni stavnici, kvota nanjo pa je 2,40. Po mnenju stavniških strokovnjakov imajo za Danci največje možnosti za osvojitev zlate kolajne Francija (5,50), Švedska (6,00), Španija (6,50), Islandija (9,00), Nemčija (19,00), Norveška (21,00) in Hrvaška (26,00), prva neevropska reprezentanca pa je Egipt, ki si deli deveto mesto z Madžarsko in gostiteljico Poljsko (po 34,00). Med 32 reprezentancami je Slovenija na 12. mestu skupaj s Srbijo in Portugalsko s kvoto 67,00, na dnu pa je šesterica, ki ob vloženem enem evru in naslovu svetovnega prvaka – slednje sicer spada na področje znanstvene fantastike – vsaka od njih prinaša kar po 5000 evrov čistega dobička: Čile, Zelenortski otoki, Urugvaj, ZDA, Belgija in Maroko.
Ostri protikoronski ukrepi
Zdaj 51-letni Nikolaj Jacobsen je selektor Danske postal leta 2017, ko je zamenjal Islandca Gudmundurja Gudmundsona. Nekdanji rokometaš (od 1990 do 2012 je na klubski ravni igral v domovini in Nemčiji) in levokrilni reprezentant (148 tekem, 584 golov) je kot selektor v zadnjih štirih letih na velikih tekmovanjih osvojil štiri kolajne: dve zlati (SP 2019 in 2021) ter po eno srebrno (OI 2020) in bronasto (EP 2022). »Po dveh zaporednih zlatih kolajnah na SP se zavedamo, da skoraj vsi od nas pričakujejo še tretjo. Smo seveda med favoriti, toda v boju za kolajne je vsaj devet, deset reprezentanc. Dejstvo je, da je lovoriko lažje napadati kot braniti, a zaradi tega nismo pod dodatnim pritiskom in bremenom. Upam na najboljše,« se nadeja Nikolaj Jacobsen, ki je bil med letoma 2017 in 2019 sočasno reprezentančni selektor Danske in trener nemškega kluba Rhein Neckar Löwen.
Mednarodna zveza IHF je za tekmovanje na Poljskem in Švedskem objavila tudi poseben protikoronski protokol, čeprav so časi obveznih cepljenj, testiranj, karanten in drugih zadev, povezanih z virusom, bolj ali manj že preteklost. Na SP bodo lahko sodelovali le tisti posamezniki (igralci, strokovni štabi, sodniki, delegati, novinarji ...), ki so polno cepljeni in/ali prebolevniki, ki so bili pozitivni vsaj pol leta pred začetkom tekmovanja. Ob prihodu na prizorišče prvenstva bodo morale vse reprezentance predložiti tudi test PCR, ki ne bo starejši od 72 ur, obvezna testiranja pa bodo potekala tudi pred začetkom glavnega dela in izločilnih bojev. Za tiste, ki bodo pozitivni, sledi vsaj petdnevna karantena, ki jo okuženi lahko prekine z negativnim testom na koronavirus.
