Rokometni klub Celje Pivovarna Laško se v nove izzive podaja tudi z novim vodstvom. Nedavno se je v klub vrnil Gregor Planteu, ki je znova sedel na predsedniško mesto. S 1. avgustom je delo prevzel še novi direktor kluba Miroslav Benicky, 38-letni Slovak, ki prihaja v Celje z izkušnjami pri vodenju slovaškega Tatrana iz Prešova. Diplomirani psiholog premore tudi poslovne izkušnje, ki mu bodo prišle prav pri vodenju kluba, stikih z igralci, v sodelovanju s sponzorji ... »V zadnjih dneh in tednih sem se intenzivno spoznaval s procesi v klubu, predvsem po človeški plati. Tu sem naletel na profesionalce, ki za dobro kluba delajo s strastjo. V športu je to zelo pomembno: tukaj ne moreš biti samo v službi, potrebna je tudi predanost. Tudi v pisarni moramo biti ekipa,« se zaveda Benicky.

Očitno vam je pomembno tudi to, s kom sodelujete. Miha Pantelič, ki je v klubu v vlogi odgovornega za marketing in stike z javnostjo preživel 16 let, se poslavlja. Je to posledica novega vala, ki v pisarnah veje tudi z vašim prihodom?

Nekako sem to odločitev podedoval. Ob prihodu mi je bilo predstavljeno, da Miha odhaja. Imela sva nekaj pogovorov, saj bom trenutno prevzel tudi njegovo delo. Iščemo primernega človeka, ki bo prevzel njegovo delo. Marketing, piar, skrb za sponzorje... – to so za klub ključna področja, na katerih je bil Miha zelo uspešen. Številna priznanja, ki jih je klub prejemal na področju marketinga in piarovstva, so rezultat njegovega dela. Ne bo ga preprosto nadomestiti.

Nameravate vsaj delno posle na področju marketinga prevzeti
tudi sami?

Vsekakor je moja ambicija biti vključen v sponzorske posle in marketing. Pred nami so veliki izzivi in od nedavno imamo na mizi močan adut – nastopanje v ligi prvakov. Verjamem, da bomo zaradi tega zanimivi tudi za nove partnerje. Celjski klub je eden redkih predstavnikov slovenskega klubskega športa, ki ima zagotovljene nastope na najvišji evropski ravni. Slovenski nogometni klubi s tega območja običajno hitro izpadejo v kvalifikacijah. Tudi klubi v drugih ekipnih športnih panogah se med elito uvrstijo le izjemoma in v Celju si želimo, da bi sponzorji prepoznali priložnost, ki se nam vsem ponuja. Na področju stikov z javnostjo imam nekaj izkušenj, a nisem dovolj suveren in tu bo treba najti rešitev.

Še nedavno je veljalo, da lahko sponzorji, ki podpirajo vaš klub, za relativno majhen denar dobijo zelo veliko – elitno ligo prvakov, vrhunsko reklamo. Je to še adut, ki ga boste poskusili unovčiti pred začetkom naslednje sezone?

Kar se ponuja sponzorjem skozi rokometno ligo prvakov in tudi s programom, ki ga pripravljamo ob teh spektaklih, je nekaj, česar v Sloveniji ne more ponuditi noben drug klub. Tako vrhunske ravni športa ob dokaj majhnem vložku. A bolj kot to, da sponzorje pozivamo, naj pridejo in naj bodo za malo denarja del naše zgodbe, želimo poudariti širše cilje. Ne gre le za šport, kjer eden zmaga in drugi izgubi. To je družabni dogodek, na katerem gledalci uživajo ob predstavi. To je dodana vrednost tudi za sponzorje.

A v športu štejejo predvsem rezultati, uspehi na igrišču. Slovenski rokometni klubi so stik z ligo prvakov izgubili že pred leti. Je celjski klub zdaj primeren za najvišjo evropsko raven tekmovanja?

Vedno pazim, da me pri profesionalnem delu ne bi prevzele navijaške ambicije. Seveda bi si vsi želeli, da bi bili Celjani še zmeraj tam, kjer so bili leta 2003 in še nekaj naslednjih let. A danes s klubskim proračunom ne dohajamo tekmecev v ligi prvakov, zato težko pričakujemo vrhunske rezultate. Vseeno moramo biti odgovorni do navijačev in do kluba. Naše navijače moramo pripraviti pripraviti do tega, da na tekme ne bodo hodili le zaradi rezultatov. V ospredju mora biti dogodek, na katerem bodo lahko uživali ob vrhunskem produktu: kot takrat, ko obiskujemo vrhunske gledališke predstave, si privoščimo hrano v dobrih restavracijah... Da imamo dveurno vrhunsko predstavo, na kateri ni nujno, da se bo Celju vedno uspelo kosati z najboljšimi v Evropi. Ne bi bilo korektno reči le: če ne morete zmagati, zakaj potem sploh igrate? Ponudila se nam je priložnost, da smo zraven najboljših, in to prinaša številne prednosti. Mladini v klubu dajemo priložnost za hiter razvoj. Nekateri med njimi bodo v celotni karieri le to sezono igrali v ligi prvakov. To smo morali izkoristiti. Mi smo zraven, to nam prinaša veliko pozitivnih stvari, a glede pričakovanj moramo ostati realni. Tujina nam je pobegnila.

Koliko je realno pričakovati nove denarne podpornike za celjske rokometaše?

V minuli Celje ni bilo del lige prvakov in upravi kluba je bilo težje ohraniti obstoječe sponzorje, še težje pa je bilo pridobivati nove. Sedaj moramo izkoristiti dejstvo, da smo znova v ligi prvakov. Želimo si sodelovanja z novimi sponzorji, tudi z manjšimi podporniki. Tekme Celjanov morajo spet postati slovenski rokometni dogodek, nagrada slovenskim rokometnim navijačem. Zato si bomo prizadevali pridobiti sponzorje tudi iz Ljubljane, iz širše Štajerske. Prostor za uspehe na področju sponzorstva je odprt. Če bomo uspešni, nam bo to omogočilo nakupe igralcev, boljše igre in trdnejši položaj.

Celjska ekipa za prihajajočo sezono je verjetno že dokončno izoblikovana. Bi vseeno potrebovali še
kakšno okrepitev?

Mi si niti sedaj, ko smo uvrščeni v ligo prvakov, ne moremo privoščiti nakupov kar povprek. To bi bilo neodgovorno in do polovice sezone bi si lahko nabrali že veliko dolgov, sočasno pa nakupovanje v zadnjem trenutku ne zagotavlja uspeha. To ne bi bila prava pot. Najprej bi bilo treba privabiti nove sponzorje, šele potem bi si lahko privoščili nakupe. Ko pa bomo kupovali, si želim, da celjska ekipa postane nekoliko bolj mednarodna. Tako že spremljamo igralce, ki ne prihajajo le iz držav nekdanje Jugoslavije. V vseh ekipah, s katerimi tekmujemo v ligi prvakov, so zasedbe pisane. Tako se hitreje razvijajo tudi domači igralci. Ko se rokometaši uveljavljajo v tujini, jih vodi ogromna želja po dokazovanju. Tam gre 'za življenje'. To je potem sveža kri v slačilnici, ki vzpodbudi željo po razvoju in obstanku, kar lahko koristi vsem. Naša ekipa je za naslednjo sezono izoblikovana, ne bomo pa delali ničesar na silo.

Ali je to, da ste tujec, lahko tudi prednost za vaše delo v vlogi direktorja športnega kluba?

Med pogovori o prevzemu funkcije sem izpostavil tudi to, da nisem Slovenec. Če bi to odgovornim v klubu pomenilo težavo, dela ne bi sprejel. V tem dejstvu pa vidim tudi prednosti, saj imam izkušnje z vodenjem evropskega rokometnega kluba Tatran. Prihajam tudi neobremenjen z odnosi, tako dobrimi kot slabimi, ki so bili prisotni v Celju. Želim zgraditi zgodbo, ki je sočasno ne nameravam porušiti. Celje je institucija, tradicija, vanjo vstopam kot Slovak. Za to sem hvaležen, a to je tudi velika odgovornost. Imam nove ideje, gledam širše: zame celjsko okolje ne pomeni nepremostljivih okvirjev. Bomo agresivni, trkali bomo na vsa vrata in ponujali dobro zgodbo.

In s čim bi bili po svoji prvi sezoni zadovoljni?

Glavni tekmovalni cilj je osvojitev naslova državnih prvakov, kar je pogoj za novo sodelovanje v ligi prvakov. Tukaj je še naslov pokalnih zmagovalcev in dostojno nastopanje v ligi prvakov. Predvsem na domačih tekmah moramo biti tudi za najboljše trd oreh. Ta boj, to norost Celjanov bodo zagotovo prepoznali tudi naši navijači, ki morajo Zlatorog zapustiti zadovoljni, četudi rezultat ne bo po naših željah. Smo del lige prvakov in igralci morajo tudi utopistično verjeti v uspeh. Ljudje so lačni dogodkov in mi se bodo na tekmah potrudili ponuditi tudi bogat spremljevalni program za vse.