Čeprav njegova vloga v reprezentanci ni bila več takšna kot pred leti, ko je z dansko reprezentanco ob naslovu olimpijskega prvaka v Riu de Janeiru osvojil še tri prva mesta na svetovnih prvenstvih (2019, 2021, 2023) in naslov evropskega prvaka (2012), je bil Mikkel Hansen v Parizu še vedno ves čas v središču pozornosti. Vlogo, ki mu jo je namenil selektor Nikolaj Jacobsen, je sprejel dostojanstveno, brez užaljenosti, zavedajoč se, da so njegovi zlati rokometni časi minili.

»Imam popolno razumevanje za odločitev selektorja Jacobsena, saj je bil cilj doseči najboljši možni izid za ekipo, ki mora biti vedno na prvem mestu. Ponosen sem, da sem lahko svoje znanje in izkušnje prenašal na mlajše igralce ter tudi tako prispeval k uspehu ekipe,« je svojo manjšo minutažo komentiral rokometaš, ki se je rodil v Helsingøru na Danskem, ki je po slavju v Parizu primerjal obe svoji zlati kolajni na olimpijskih igrah. »Vsaka zlata kolajna je edinstvena in ima posebno mesto v mojem srcu. Zlato iz Ria bo vedno nekaj posebnega, ker je bilo to prvo olimpijsko zlato za Dansko in zame osebno, vendar je ta zmaga v Parizu drugačna in prav tako izjemna. Igrati v ekipi z mladimi talenti in prispevati k našemu skupnemu uspehu, četudi na drugačen način kot prej, je neprecenljivo. Šport se nenehno spreminja in z njim tudi naša vloga. Ponosno nosim obe kolajni, saj obe predstavljata različna poglavja v moji karieri in življenju.«

Gol s sredine igrišče za naslov prvaka

Da se je 196 centimetrov visoki rokometaš, ki igra na mestu levega zunanjega igralca, odločil za rokomet, ne preseneča, saj je tudi njegov oče Flemming 120-krat igral za dansko reprezentanco in bil udeleženec olimpijskih iger leta 1984. »Moj oče je bil vedno ob meni, ko sem se učil igrati rokomet. Bil je moj prvi trener in vedno mi je stal ob strani. Naučil me je, kaj pomeni biti predan športu in kako pomembno je trdo delo. Brez njegove podpore in nasvetov ne bi postal to, kar sem danes,« je o svojem očetu dejal dolgolasi danski rokometni zvezdnik, ki je že pri 17 letih igral za člansko ekipo GOG iz Gudmeja.

Njegova izjemna nadarjenost in tehnične sposobnosti so ga kaj hitro pripeljale v ospredje evropskega rokometa. Že pri 20 letih je prvič odšel v tujino in v Barceloni igral dve leti, nato se je za dve leti vrnil na Dansko in igral za novoustanovljeni klub AG København, ki pa je po dveh osvojenih naslovih danskega prvaka neslavno propadel. Iz tega obdobja je tudi ena od anekdot, ki se jo pogosto omenja, ko je v finalu danskega prvenstva proti ekipi Bjerringbro-Silkeborg v zadnji minuti tekme dosegel gol s sredine igrišča. Njegova naslednja klubska postaja je bil Paris Saint-Germain, kjer je ostal deset let in se z njim leta 2021 veselil tudi naslova v ligi prvakov. Ob koncu naslednje sezone je zbolel za pljučno embolijo, po dolgotrajnem zdravljenju pa je svojo kariero nadaljeval spet na Danskem, v Aalborgu, kjer je bil lani njegov soigralec tudi slovenski reprezentant Aleks Vlah.

Tudi po koncu igralske kariere bo ostal v športu

Trikratni najboljši rokometaš na svetu (2011, 2015, 2018), s čimer se lahko pohvali le še Francoz Nikola Karabatić, ki tudi končuje svojo reprezentančno kariero, se ob rokometu zelo zanima za modo. To niti ni presenečenje, saj je njegova žena Stephanie Gundelach, s katero ima dva sina, petletnega Eddieja Maxa in dve leti mlajšega Vincea, uspešna modna oblikovalka. Prav tako zelo rad posluša glasbo. V številnih intervjujih je omenil, da posluša vse od klasične glasbe do sodobne pop in rock glasbe. »Glasba mi pomaga, da se sprostim in zberem pred pomembnimi tekmami,« je svojo ljubezen do glasbe razložil ljubitelj narave, ki svoj prosti čas rad preživlja na prostem.

Ali bo Hansen, ki je za dansko reprezentanco v sedemnajstih letih na 276 tekmah dosegel 1387 golov, kar pa ni največ, saj je rekorder Lars Christiansen, ki je v letih od 1992 do 2012 zbral kar 338 nastopov in kar 1503-krat premagal nasprotne vratarje, nadaljeval klubsko kariero, še ni znano. Večkrat je omenil, da se vidi v vlogi trenerja ali mentorja, saj želi svoje znanje in izkušnje prenesti na mlajše generacije rokometašev. Poleg tega ga zanima tudi delo zunaj rokometa, predvsem na področju športa na splošno in zdravja, kjer bi lahko pomagal športnikom pri njihovem razvoju in ohranjanju zdravja skozi celotno kariero. Čeprav se še ni dokončno odločil, kaj natančno bo počel po koncu igranja, je jasno, da bo ostal povezan s športom in bo še naprej prispeval k razvoju rokometa.