Devet tekem in devet zmag – to je izkupiček Norvežank na letošnjem Euru, ki so ga sogostile Avstrija, Madžarska in Švica. V prvem delu so v skupini E v Innsbrucku padle Slovenija (33:26), Avstrija (38:24) in Slovaška (38:15), v drugem delu na Dunaju Danska (27:24), Nizozemska (31:21), Nemčija (32:27) in Švica (40:24), v polfinalu Madžarska (30:22) in v finalu še enkrat Danska (31:23). Na devetih dvobojih je Norveška dosegla kar 300 golov oziroma povprečno več kot 33,3 na tekmo, prejela pa jih je zgolj 206 (manj kot 22,9 na tekmo). V povprečju je zmagovala z več kot desetimi goli razlike, najboljša norveška strelka na EP pa je bila Henny Reistad s 50 goli, ki je na lestvici strelk osvojila skupno drugo mesto za Madžarko Katrin Klujber (60).
Petindvajsetletna srednja in leva zunanja igralka Henny Reistad je bila tudi edina Norvežanka, ki je bila izbrana v idealno sedmerico Eura 2024, na prejšnjih dveh velikih tekmovanjih (EP 2022 in SP 2023) pa je bila najkoristnejša igralka (MVP). »Deseti naslov evropskih prvakinj ni enak prvemu, a je fantastičen občutek vedno znova zmagovati. Na papirju smo bile favoritinje, a to za nas ni pomenilo dodatnega pritiska in bremena. Odigrale smo super turnir brez izgubljene točke, kar se ne dogaja pogosto, iz tekme v tekmo smo bile boljše in zasluženo smo osvojile zlato kolajno. Ponosna sem na soigralke, strokovni štab, navijače in vse ostale, ki nas spodbujajo,« je dejala Henny Reistad, članica danskega Esbjerga, ki je na začetku leta donirala nerazkrito vsoto denarja svojemu nekdanjemu klubu Kristiansandu, ki se je znašel tik pred stečajem.
Veteranka s kopico rekordi
Norveška je ena izmed štirih držav (poleg nje še Danska, Madžarska in Nemčija), ki so nastopile na vseh dosedanjih 16 evropskih prvenstvih. Osvojila je kar 14 kolajn (deset zlatih, tri srebrne, eno bronasto), brez odličja pa je ostala le v Romuniji 2000 (šesto mesto) in Franciji 2018 (peto). Z zlatom z Dunaja so Norvežanke število osvojenih kolajn na velikih tekmovanjih povečale na neverjetnih 34: na EP 14, 12 na SP (štiri zlate, pet srebrnih, tri bronaste) in osem na OI (3-2-3). Kot zanimivost velja omeniti, da je od skupno 34 odličij natanko polovica zlatih.
Po tem, ko je v Parizu 2024 osvojila svojo peto olimpijsko kolajno (sočasno je bila tudi MVP tekmovanja), je 44-letna vratarka Katrine Lunde nedavno v Avstriji število odličij na EP povečala na devet, na velikih tekmovanjih skupno na dvajset, oboje pa je evropski rekord. Članica trikratnega evropskega prvaka Kristiansanda je na večni lestvici nastopov za reprezentanco na prvem mestu (371 tekem), doslej pa je od leta 2002 nastopila na rekordnih 24 velikih tekmovanjih. »Nikoli se ne naveličam zmagovati in osvajati kolajn. Vsaka mi pomeni zelo veliko, ker potrjuje trdo in uspešno delo. Cilj Norveške je vedno biti na vrhu ali pa vsaj med najboljšimi tremi. In moramo si priznati, da nam to zelo dobro uspeva,« meni Katrine Lunde, ki je na Euru 2024 na šestih tekmah – tri je po dogovoru s selektorjem izpustila zaradi začasne vrnitve v domovino zaradi zasebnih obveznosti – zbrala 37 obramb ob skoraj 36-odstotni uspešnosti posredovanj v vratih.
Nasledil ga bo Gjekstad
Za 60-letnega Islandca Thorirja Hergeirssona je bilo letošnje EP zadnje v 15-letni selektorski karieri, ki jo je leta 2001 začel kot pomočnik legendarne trenerke Marit Breivik (funkcijo je prevzela leta 1994 in jo prav tako opravljala 15 let), leta 2009 pa jo je nasledil na selektorskem stolčku. S 1. januarjem 2025 bo njegovo vlogo prevzel tri leta mlajši Norvežan Ole Gustav Gjekstad, trenutno tudi trener danskega Odenseja. Čeprav je Hergeirsson v Avstriji igral brez dveh 33-letnih nosilk igre, Stine Oftedal Dahmke (po OI 2024 in poroki z nemškim rokometašem Runejem Dahmkejem se je odločila za rokometno upokojitev) in Nore Mörk (oktobra letos je zaradi nosečnosti začasno prekinila kariero), je osvojil že svojo 17. kolajno na velikih tekmovanjih: z EP jih ima sedem (šest zlatih, eno srebrno), s SP šest (3-2-1) in z OI štiri (2-0-2).
Za Hergeirssona je bila finalna tekma zadnja na norveški klopi in zato nekaj posebnega. »Težko bi si predstavljal lepše slovo kot z zlato kolajno. V vlogi selektorja Norveške je za mano 15-letno fantastično potovanje. V Avstriji smo imeli nekaj novih igralk, nekaj starejših, manjkalo pa je tudi nekaj pomembnih. A dekleta so verjela in zaupala vase, jaz pa vanje in razpletlo se je sanjsko. Čeprav nisem pretirano čustven človek, sem po zadnji tekmi imel posebne občutke. To kolajno si bom zapomnil malce bolj kot preostalih 16 odličij, ker je bila zadnja v selektorski karieri. Hvala vsem, s katerimi sem imel čast in privilegij delati,« je ob slovesu povedal Thorir Hergeirsson. Njegov brat Grimur je prav tako nekdanji rokometaš in trener, hčerka Maria Thorisdottir nogometašica in norveška reprezentantka, Hergeirsson pa je tudi stric 27-letnega islandskega rokometaša (član madžarskega kluba Pick Szeged) in reprezentanta Janusa Dadija Smarasona.
