V že 32. izvedbi najelitnejšega evropskega klubskega tekmovanja v rokometu, ki se začenja s štirimi današnjimi tekmami, sistem ostaja nespremenjen. Šestnajst klubov (po dva nemška, poljska, madžarska, francoska in danska ter po en iz Portugalske, Romunije, Severne Makedonije, Španije, Hrvaške in Norveške) bo v prvem delu igralo v skupinah A in B s po osmimi. Najboljši dve ekipi iz vsake skupine bosta napredovali neposredno v četrtfinale, ekipe od tretjega do šestega mesta čaka najprej osmina finala, za zadnji dve v obeh skupinah pa bo to pomenilo konec nastopov med evropsko elito. Sklepni turnir najboljše četverice že od sezone 2009/10 tradicionalno gosti Lanxess Arena (zmogljivost skoraj 20.000 gledalcev) v Kölnu, zadnje dejanje prihajajoče sezone v dvorani, ki so jo odprli oktobra 1998 in katere gradnja je stala dobrih 150 milijonov evrov, pa bo 14. in 15. junija 2025.

Najuspešnejši klub v Evropi (vključno s pokalom državnih prvakov, predhodnikom lige prvakov, ki se je začela v sezoni 1993/94) je Barcelona, ki se lahko pohvali s kar 12 naslovi najboljše na stari celini, še petkrat pa je klonila v finalu. Katalonci so na sklepnem turnirju v Kölnu junija letos v polfinalu odpravili Kiel s 30:18, v finalu pa po zaslugi francoske trojice Melvyn Richardson (8 golov), Dika Mem (7) in Timothey N'Guessan (6) še danski Aalborg z 31:30. Prav Barcelona je na svetovnih stavnicah tudi največji favorit za novo lovoriko s kvoto 3,00, sledita ji nemški Magdeburg (3,25) in madžarski Veszprem (9,00), na zadnjih dveh mestih med 16 klubi pa sta Zagreb (501,00) in Pelister iz Severne Makedonije (751,00).

To, da je Barcelona aktualni prvak Evropi, v novi sezoni ne bo igralo prav nobene vloge. Vsaka sezona je zgodba zase, novo poglavje, od stare slave pa ni mogoče živeti.

Antonio Carlos Ortega, trener Barcelone

 

Ortega želi novo lovoriko

Barcelonin trener Antonio Carlos Ortega, ki je na letošnjih OI v Parizu kot selektor vodil moško reprezentanco Japonske, je eden petih v rokometni zgodovini, ki je bil prvak Evrope kot igralec (šestkrat) in trener (dvakrat). Z osmimi naslovi je tudi rekorder, sledijo pa mu rojaka Talant Dušebajev (6), Roberto Garcia Parrondo, Čeh Filip Jicha (oba po 3) in Nemec Bennet Wiegert (2). »To, da je Barcelona aktualni prvak Evropi, v novi sezoni ne bo igralo prav nobene vloge. Vsaka sezona je seveda zgodba zase, novo poglavje, od stare slave pa ni mogoče živeti. Že v naši skupini B, ki je vsaj na papirju precej težja kot A, nas čaka zahtevno delo. A verjamem v svoje igralce in se zavedam, da smo sposobni spet iti do konca,« meni 53-letni Antonio Carlos Ortega, ki je na klopi Barcelone, ki je v zadnjih štirih sezonah kar trikrat stopila na rokometni Mt. Blanc, od leta 2021.

Magdeburg se lahko pohvali, da je na zadnjih štirih sklepnih turnirjih najboljše četverice v Kölnu edini uspel za eno sezono prekiniti vladavino Barcelone na vrhu Evrope. Lani v Kölnu je v polfinalu po streljanju sedemmetrovk najprej ugnal Barcelono s 40:39, v finalu pa po podaljških še Kielce s 30:29 in po letih 1978, 1981 (v finalu je nadigral ljubljanskega Slovana) in 2002 četrtič postal evropski prvak. Zdaj 42-letni trener Bennet Wiegert, ki je na tem položaju že od leta 2015 in ki je kot igralec nastopal za matični klub Magdeburg skupaj kar dvanajst let (po šest na začetku in koncu kariere), ima spet na razpolago odlično ekipo.

Slovenija po sezoni 2021/22 drugič brez kluba med elito

»Če bi mi kdo pred sklepnim turnirjem v Kölnu v sezoni 2022/23 rekel, da bomo prvaki Evrope, bi si mislil, da se mu je verjetno zmešalo. Toda ne zato, ker ne bi verjel v svoje igralce, ampak zaradi tega, ker smo bili na papirju največji avtsajderji. Takrat smo bili v vlogi lovca, že v minuli sezoni kot aktualni evropski prvaki pa v vlogi plena, vendar smo se vseeno uspeli uvrstiti na sklepni turnir. In to je naš glavni cilj tudi v tej sezoni, v Kölnu pa je potem seveda vse mogoče,« napoveduje Bennet Wiegert, ki ga je za rokomet navdušil oče Ingolf, nekdanji vzhodnonemški reprezentant in olimpijski prvak v Moskvi 1980. Trener Magdeburga ima v 19-članskem igralskem kadru samo pet Nemcev in kar 14 »legionarjev« iz šestih držav: pet Švedov, po dva Danca, Islandca, Španca in Švicarja ter enega Norvežana.

V 32-letni zgodovini evropske rokometne lige prvakov se je do letošnje sezone zgolj enkrat zgodilo, da Slovenija v njej ni imela svojega kluba. To je bilo v sezoni 2021/22, drugič pa bo v prihajajoči sezoni 2024/25. Kljub temu zelo zaskrbljujočemu dejstvu bo slovenski klubski rokomet na igrišču zastopan s kar 14 igralci v osmih evropskih klubih. Največ, kar štirje, bodo nosili dres poljskega kluba Wisla Plock (Miha Zarabec, Mitja Janc, Tim Cokan, Peter Šiško), po dva Slovenca imajo v svojih vrstah Barcelona (Blaž Janc, Domen Makuc), Nantes (Matej Gaber, Rok Ovniček) in Pelister (Nejc Cehte, Domen Tajnik), po enega pa Veszprem (Gašper Marguč), Aalborg (Aleks Vlah), Pick Szeged (Borut Mačkovšek) in Zagreb (Aleks Kavčič). 

Priporočamo