Štiri zmage (Islandija, Angola, Južna Koreja, Avstrija) in dva poraza (Francija, Norveška) – to je izkupiček Slovenk na njihovem osmem svetovnem prvenstvu v norveških mestih Stavangerju in Trondheimu, ki je na koncu zadostoval za tretje mesto v glavnem delu v skupini II in skupno enajsto. Slovenija je bila pred tem med svetovno elito dvakrat že boljša (osma na Hrvaškem 2003, deveta v Italiji 2001) in petkrat slabša (14. v Rusiji 2005 in Nemčiji 2017, 17. v Španiji 2021, 18. v Nemčiji 1997 in 19. na Japonskem 2019). Je pa tokratni dosežek izbrank selektorja Dragana Adžića najboljši v zadnjih dvajsetih letih, sočasno pa so se iz Skandinavije – čeprav so izpadle po glavnem delu in ostale brez četrtfinala – vrnile tudi z vozovnico za olimpijske kvalifikacije za Pariz 2024, ki pa ni bila posledica dosežka na Norveškem, ampak osmega mesta z domačega EP 2022.
Domači Euro 2022 kot rešitev
Ko je Dragan Adžić aprila 2021 postal selektor Slovenije in napovedal, da je njegov glavni cilj nastop na OI 2024, so se mnogi čudili zaradi njegovega (pre)velikega optimizma (beri: utopizma). Dodaten dvom o uspešnosti njegovih napovedi je vzbudilo lansko EP v Sloveniji, na katerem so gostiteljice z najboljšo možno igralsko zasedbo osvojile šele osmo mesto. Ko je moral na letošnje SP oditi brez vseh treh organizatoric igre (Elizabeth Omoregie, Nina Zulić, Nuša Fegic), s precej zdravstveno načeto prvo zvezdnico Ano Gros in še brez nekaterih igralk (Tija Gomilar Zickero, Branka Zec, Nena Černigoj ...), je vrednost slovenskih delnic na svetovni rokometni borzi še dodatno strmoglavila.
Na Norveškem je Adžićeva četa premagala štiri že na papirju slabše reprezentance in izgubila proti dvema favoriziranima, vendar se je na koncu po zaslugi dejstva, da so se v četrtfinale med elitno osmerico prebile zgolj reprezentance iz Evrope (kar je prineslo dodatni kvoti za to celino), uvrstila med dobitnice vozovnic za olimpijske kvalifikacije na podlagi uvrstitve na lanskem Euru v Sloveniji. Morebiti se sliši ironično in paradoksalno, a povsem drži, da se je Slovenija uvrstila v olimpijske kvalifikacije kljub dvema neuspehoma na lanskem domačem evropskem prvenstvu: po tekmovalni plati je bilo osmo mesto veliko razočaranje (mnogi so celo sanjarili o kolajni), po finančni pa tudi velik polom, saj naj bi organizacija tekmovanja Rokometni zvezi Slovenije prinesla več kot milijon evrov izgube.
Zadovoljstvo slavljenca Adžića
Ne glede na okoliščine pa ostaja dejstvo, da bodo slovenske rokometašice prvič v svoji zgodovini zaigrale v kvalifikacijah za olimpijske igre. »Sem ponosen, hvaležen in privilegiran, ker sem selektor Slovenije. Odkar sem na tem položaju, smo vse začrtane cilje tudi dosegli. Naš glavni cilj na letošnjem svetovnem prvenstvu je bilo napredovanje v olimpijske kvalifikacije, kar se je tudi zgodilo. Ob štirih zmagah smo klonili samo proti Franciji in Norveški, ki pa sta le trenutno močnejši, saj nismo bili v popolni zasedbi, poleg tega smo imeli tudi med tekmovanjem zdravstvene težave v igralskem kadru,« je pojasnil selektor in slavljenec Dragan Adžić, ki bo prav jutri dopolnil 54 let.
Trije kvalifikacijski turnirji s po štirimi reprezentancami (na olimpijske igre bosta napredovali po dve najboljši z vsakega) bodo od 11. do 14. aprila 2024, gostitelji pa še niso znani. Zaenkrat je jasno, da bo Slovenija igrala na turnirju s Paragvajem kot tretjo najuspešnejšo državo Južne Amerike, po nedeljskem koncu svetovnega prvenstva pa bosta znana še dva tekmeca: četrta in peta reprezentanca izmed tistih, ki ne bodo imele že prej zagotovljenega mesta v olimpijskih kvalifikacijah oziroma niso že neposredno uvrščene na igre (gostiteljica Francija, aktualna evropska prvakinja Norveška). »Zdaj reprezentanco in celotno generacijo čaka še najpomembnejši korak, kvalifikacije za olimpijske igre. Ne glede na nasprotnike na turnirju sem prepričan, da jim bomo konkurenčni in da bomo uresničili cilj oziroma sanje vseh, ki se ukvarjajo z ženskim rokometom v Sloveniji ali pa so se v preteklosti – nastop na OI 2024 v Parizu,« napoveduje Adžić.
Tamara Mavsar najboljša Slovenka
Kapetanka Ana Gros je zaradi poškodbe in terapij stegenske mišice izpustila uvodni tekmi proti Islandiji in Angoli, nato pa prispevala velik delež v igri (tudi s 17 goli) in h končnemu dosežku. »Z rezultatom smo lahko kar zadovoljni, saj smo izpolnili cilj. Znova smo pokazali, da lahko igramo tudi proti močnejšim ekipam, kot je bilo na tekmi s Francijo, proti Norveški pa je končna razlika 13 golov vendarle nekoliko previsoka. Glede na to, v kakšni zasedbi smo prišli na Norveško, je vsaka igralka pokazala neizmerno borbo, željo in motiv,« ocenjuje levoroka ostrostrelka Ana Gros. Članica madžarskega Györa, ki bo v naslednji sezoni okrepila Krim, o kvalifikacijah za Pariz dodaja: »Še pred kakšnim letom, dvema si nismo upali niti razmišljati ali sanjati o takšnem dosežku. Zdaj imamo možnost igrati v kvalifikacijah za olimpijske igre. Gre za sanje in cilj vsakega športnika in športnice, zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se uvrstimo v Pariz.«
Levokrilna igralka Tamara Mavsar je bila s 30 goli prva strelka Slovenije na SP, druga je bila Alja Varagić (27), tretje mesto pa sta si razdelili Nataša Ljepoja in Tjaša Stanko (po 24). Selektor Adžić je Mavsarjevo nepričakovano »prekomandiral« tudi v organizatorico igre: na tem položaju se je odlično znašla, za nameček je blestela v obrambi, od slovenskih skupno 26 hitrih (pol)protinapadov – povprečno manj kot štiri na tekmo – jih je 32-letna članica Krima izpeljala kar enajst in bila desetkrat uspešna, prispevala pa je tudi 25 asistenc, največ v slovenski izbrani vrsti. »Najpomembneje je, da smo prvenstvo končali z uvrstitvijo v olimpijske kvalifikacije in z zmago proti Avstriji. Nismo hoteli, da se ponovi scenarij z lanskega EP, ko smo na zadnji tekmi v Stožicah izgubili proti že odpisani Madžarski. Morebiti je bilo tokrat proti Avstriji lažje igrati, saj smo že pred tekmo vedeli, da smo uvrščeni v kvalifikacije za OI. Srečna, vesela in ponosna sem, da nam je uspelo,« je dejala Tamara Mavsar, ki je kar dve tretjini svojih golov od skupno 30 dosegla na dveh tekmah v drugem delu v Trondheimu: devet proti Južni Koreji in enajst proti Avstriji.
