Ženska rokometna reprezentanca je prva iz Slovenije v soboto prispela v olimpijsko vas v Parizu. Med novopečenimi olimpijkami je bila tudi kapetanka, 33-letna Ana Gros, s 774 goli prva strelka Slovenije na večni lestvici vseh časov, s 154 tekmami v reprezentančnem dresu pa je trenutno na tretjem mestu (prva Sergeja Stefanišin, 212, druga Tanja Oder, 164). Aktualna prvakinja Evrope z madžarskim Györom je optimistična pred premiernim nastopom Slovenije na OI v Franciji, na klubski ravni pa se po 14 letih igranja v tujini vrača v Slovenijo.

Slovenija je na treh pripravljalnih tekmah doživela tri poraze, dvakrat proti Madžarski in enkrat proti Braziliji, kar je verjetno slaba popotnica pred začetkom olimpijskih iger.

Ne bi se strinjala, da je to slaba popotnica, kajti pripravljalne tekme so eno, uradne tekme na velikih tekmovanjih pa nekaj povsem drugega. Seveda smo si želele vse tri tekme odigrati bolje, naša raven igre je bila daleč od maksimalne, ampak to je pač del procesa oziroma treninga za nastop na velikem tekmovanju. Sočasno po treh tekmah natančno in dobro vemo, na katerih segmentih igre moramo še bolj delati do začetka tekmovanja v Parizu. Trije porazi na treh tekmah niso nič slabega ali tragičnega ter ne bodo vplivali na naše predstave v Franciji.

Na zadnji pripravljalni tekmi proti Braziliji v Ljubljani ste sredi drugega polčasa dobili močan udarec
v mišico na nogi in se niste
več vrnili na igrišče.

Na srečo ni prišlo do hujše poškodbe, ampak sem dobila le močan udarec. Zdaj je že veliko bolje oziroma skoraj povsem v redu. In najpomembneje je, da se dobro počutim.

V skupini bodo vaše nasprotnice Danska, Švedska, Norveška, Nemčija in Južna Koreja. Za napredovanje v četrtfinale boste morali za sabo pustiti vsaj dve reprezentanci. Kateri?

Če se malce pošalim: najbolje bi bilo pustiti za sabo vseh pet reprezentanc. Zavedamo se, da imamo zelo težko skupino. Vseh pet tekem bo zelo zahtevnih, tudi tista proti Južni Koreji, ki je – vsaj na papirju – najslabša med vsemi šestimi reprezentancami v skupini. Na vsaki tekmi bomo šle na polno, na glavo, vnaprej pa se ne predajamo proti nobeni ekipi, tudi če je, spet na papirju, močnejša od nas. Je pa jasno, da bo misija četrtfinale zelo zahtevna.

S kakšnim dosežkom
bi bili zadovoljni v Franciji?

S kolajno. No, šalim se. Šle bomo od tekme do tekme, težko pa je reči, kaj bi rezultatsko zadovoljilo tako mene kot celotno reprezentanco. Na koncu bo – ne glede na uvrstitev – najpomembneje, da si bomo lahko pogledale v oči in si priznale, da smo na vsaki tekmi dale od sebe maksimum in da si nimamo česa očitati. Potem bomo videle, kam nas bo takšen pristop pripeljal. Seveda pa si najprej želimo napredovanja iz skupine v četrtfinale, potem pa je vse odprto in možno. Naredile bomo vse, kar je v naši moči, da tudi v Franciji pripravimo kakšno presenečenje. Že na prejšnjih velikih tekmovanjih smo vedno pripravile kakšno presenečenje in ne vidim razloga, da ga ne bi tudi tokrat.

V Pariz prihajate kot aktualna klubska prvakinja Evrope z madžarskim Györom, zdaj pa vas čaka še največji izziv na reprezentančni ravni.

V rokometni karieri sta se mi že uresničila dva največja cilja: na klubski ravni sem nedavno osvojila svoj prvi naslov evropske prvakinje, na reprezentančni pa bom prvič zaigrala na olimpijskih igrah. Zato sem v Pariz prišla s čudovitimi občutki, a kot sem že povedala, imamo športniki in športnice vedno nove in visoke cilje.

Ali zaradi tega, ker bo rokometna reprezentanca kot prva ženska ekipa v kolektivnih športnih v Sloveniji nastopila na olimpijskih igrah, čutite dodaten pritisk in odgovornost?

Ne. Zavedamo se, da je to za nas velika priložnost na mednarodnem prizorišču, čeprav mnogi pravijo, da smo že z uvrstitvijo na olimpijske igre naredile super rezultat. Ampak smo športnice, vsak dan treniramo za to, da bi dosegle čim večje uspehe. Enega smo že dosegle z uvrstitvijo v Pariz, zdaj pa imamo v mislih naslednjega. A s tem si ne ustvarjamo dodatnega pritiska, ampak je to v naši naravi in glavah, da vedno stremimo k najvišjim rezultatom in ciljem.

Uvodna tekma vas čaka že v četrtek ob 9. uri proti Danski, ki je na papirju v vlogi favorita. Ste vseeno sposobne poskrbeti za presenečenje?

Že nekaj časa se pripravljamo na Danke in smo povsem osredotočene na boj z njimi. Gre za reprezentanco, ki je skoraj vedno med dobitnicami kolajn na največjih tekmovanjih, zato se zavedamo težavnosti naloge. Na domačem evropskem prvenstvu leta 2022 smo jih že premagale v prvem krogu skupinskega dela v Celju (Danska je na koncu osvojila srebrno kolajno, op. p.), kar pomeni, da imamo recept, kako igrati proti njim. Prepričana sem, da se bomo odlično pripravile nanje, morebiti pa so med tremi skandinavskimi reprezentancami v naši skupini prav Danke tiste, ki nam po svojem slogu igre najbolj ustrezajo.

Ste presenečeni zaradi čudnega
urnika tekem v Parizu? Dve boste igrali ob devetih zjutraj, po eno
pa ob 11., 16. in 21. uri.

Takšnega urnika tekem na velikih tekmovanjih nismo vajene, zato zadeva ne bo prav enostavna. Ampak že med nedavnimi pripravami smo se nekajkrat načrtno zbudile v zgodnjih jutranjih urah, da bi se čim bolje privadile na termine treh tekem. Zato bomo pripravljene na to in nas nič ne more presenetiti. Je pa res, da bodo tudi nekatere naše nasprotnice morale vstati skoraj sredi noči, tako da bo za oboje enako.

Slovenija je najmanjša med državami, ki imajo na olimpijskem rokometnem turnirju v Franciji tako moško kot žensko reprezentanco. Kaj lahko to prinese slovenskemu rokometu?

Zagotovo zelo veliko prepoznavnost in popularnost pri mladih. Z uvrstitvijo obeh reprezentanc na olimpijske igre smo poskrbeli še za dodatno in veliko promocijo rokometa v Sloveniji, ki je bil na žalost v zadnjih letih bolj ali manj v zatonu tako na klubski kot reprezentančni ravni. A dvojni nastop v Franciji je neverjetno velik plus, zato upam in verjamem, da bodo ljudje še bolj spremljali rokomet, mladi pa se še v večji meri odločali zanj.

Ženska rokometna reprezentanca Slovenije se je premierno uvrstila na OI. Ali zaradi tega morebiti upate, da bo prav vas doletela čast, da boste slovenski zastavonoša na otvoritveni slovesnosti v Parizu?

Če iskreno priznam, o tem ne razmišljam prav veliko, kajti odločitev je v rokah Olimpijskega komiteja Slovenije. Biti zastavonoša je seveda velika čast in privilegij, a odločitev o tem prepuščam olimpijskemu komiteju. Ker uvodno tekmo proti Danski igramo dan pred uradno otvoritvijo olimpijskih iger, v vsakem primeru – ne glede na to, kdo bo zastavonoša – upam, da bomo na odprtje tekmovanja prišle zelo vesele.

Po koncu olimpijskih iger vas čakajo priprave na novo sezono na klubski ravni. Zakaj ste se po 14 letih igranja v tujini odločili, da se kljub osvojenemu naslovu prvakinje Evrope z Györom vrnete v domovino in okrepite Krim Mercator?

Po tako dolgem bivanju v tujini, med katerim sem igrala na Madžarskem, v Nemčiji, Franciji in Rusiji, sem začutila veliko željo po vrnitvi v domovino. Zavedam se, da sem bližje koncu kot začetku kariere, zato sem želela izkoristiti možnost, da lahko še nekaj let igram doma. Ni lepšega kot pred koncem kariere zaigrati za klub, v katerem si začel svojo profesionalno kariero. In sanjski scenarij bi bil, da tudi s Krimom stopim na vrh Evrope.

In kako so se na vašo odločitev
odzvali v Györu?

Seveda niso bili najbolj navdušeni in na vsak način so me želeli zadržati v klubu. Pričakovali so, da bom ostala na Madžarskem, kajti klub je velikan evropskega in svetovnega rokometa. A ko sem jim pojasnila svoje razloge za vrnitev v Slovenijo, so to razumeli. Prav tako so dojeli, da je ob koncu kariere profesionalne športnice nekaj posebnega, ko se vrneš domov.