Olimpija je na derbiju 14. kroga v Celju trpela, a je preživela in se z zmago še utrdila na prvem mestu lestvice. Celjani so igrali spektakularno, a so bili ob veliki premoči neučinkoviti, Ljubljančani so taktiko in igro podredili točkam. Podoba Olimpije je bila skoraj enaka kot v najboljših časih Maribora pod taktirko Zlatka Zahovića in Darka Milaniča, ko je s pragmatičnim pristopom, ki je bil DNK kluba, nizal uspehe z uvrstitvami v ligo prvakov in evropsko ligo. Ni bilo umiranja v lepoti, temveč je šlo za obrambno taktiko s čakanjem na svojo priložnost. Zelo podobno filozofijo ima tudi slovenska reprezentanca pod Matjažem Kekom. Celjani trdijo, da so bili šokirani zaradi obrambnega pristopa Olimpije.
Riera se je več ukvarjal z igro Olimpije kot svoje ekipe
Prav način igre Olimpije je zmotil trenerja Celja Alberta Riero, ki težko prenaša poraze. Po tekmi se ni ukvarjal z neučinkovitostjo svojih igralcev ali svojo veliko strokovno napako, ko je za izvajalca enajstmetrovke v 99. minuti določil povsem razglašenega Belokranjca Aljoša Matka, ki je pred tem zapravil tri priložnosti, iz katerih je bilo težje zgrešiti kot zadeti, kar je vplivalo na njegovo samozavest. Temperamentni Riera je imel predavanje o tem, kaj narobe počne Olimpija in s tem ves slovenski nogomet. »Pričakoval sem boj iz oči v oči, a ga ni bilo, ker je ena ekipa igrala tako, druga pa drugače. Tekmec je zadovoljen, a sam bi bil ob takšni zmagi razočaran. Ljudje pravijo, da na koncu šteje le rezultat, a le izid ni tisti, ki bi me spravil v dobro voljo. Želim si, da moja ekipa uživa in igra dobro. Če zmaga ekipa, ki je prišla le po točko in zgolj čakala, kaj se bo zgodilo, je to slabo za slovenski nogomet. Samo s srečo je zelo težko osvajati lovorike. Mi bomo nadaljevali boj in se prešteli maja. Moja ekipa nikoli ne bo čakala na nasprotnika – in v tem je razlika med Celjem in Olimpijo,« so besede kar vrele iz Alberta Riere, ki je s Celjem šele na četrtem mestu in za vodilno Olimpijo zaostaja že osem točk. Ko je Riera izpostavljal veliko premoč v posesti žoge proti Olimpiji (71:29 odstotkov), je pozabil, da je Celje prvo zmago v konferenčni ligi proti Bešakšehirju s 5:1 doseglo z le 28-odstotno posestjo žoge. Veličina trenerja in ekipe se ne pokaže ob zmagah, ampak porazih in krizah. Jezikavi Majorčan je nedvomno zelo dober trener z jasno vizijo, a neverjetno slab poraženec.
Igra Maribora ni spodbudna
Taktični dvoboj španskih trenerjev je dobil Victor Sanchez z obrambnim pristopom. Madridčan, ki je osvajal lovorike tudi z Realom, je poskrbel, da ima Olimpija trdno obrambo, zato je v slovenski ligi prejela le pet zadetkov. Ekipa prekipeva od samozavesti, obenem je moštveni duh v garderobi na tako visoki ravni, da se lahko brani tudi s tveganim nizkim obrambnim blokom, v katerem je potrebno veliko taktične discipline in pomoči drug drugemu. »Če imaš posest žoge, jo moraš znati izkoristiti. Tekmec tega tokrat ni storil. Ker smo pričakovali težko tekmo, je bil v pripravi na tekmo poudarek na obrambi. Bili smo pametni, izkoristili smo napako tekmeca in zmagali. Pomembno je, da se znamo prilagoditi na različne načine nasprotnikove igre. Nima pa smisla govoriti o tem, kako bo ta tekma vplivala na vrstni red na koncu sezone, saj smo šele novembra,« je Rieri odgovoril značajsko veliko mirnejši 48-letni Victor Sanchez, ki mu je veselje ob zmagi pokvarila poškodba Pedra Lucasa. Robustni brazilski napadalec, ki je odličen v skoku, si je huje poškodoval koleno.
Maribor zmaguje, a igra pod taktirko novega trenerja Boštjana Cesarja ni spodbudna, zato je moral proti Radomljam poslušati žvižge s tribun. Medtem ko so vse oči usmerjene v troboj za prvaka med Olimpijo, Mariborom in Celjem, se je vanj vmešal Koper, ki zmaguje, ker zna igrati na rezultat in trpeti. Konkurenčen v boju za evropske vozovnice je še Bravo, čeprav ima kratko klop. Mura, pri kateri trener Oskar Drobne vestno izpolnjuje želje ameriškega lastnika kluba, da igra njegov sin, ter Radomlje in Primorje so na varnem pred bojem za obstanek.
