Slovenski kajakaši in kanuisti na divjih vodah so že začeli priprave na olimpijsko sezono. Nastop na OI imajo zagotovljen kajakaš Peter Kauzer, kajakašica Eva Terčelj in kanuistka Eva Alina Hočevar. Kanuista Luka Božič in Benjamin Savšek imata interne kvalifikacije za eno mesto v Parizu. »Ker gre za olimpijsko sezono, v sistemu delovanja nismo spreminjali ničesar. Pri vseh tekmovalcih in tekmovalkah bo program podoben, kot je bil doslej, in z enakimi trenerskimi zasedbami. Malo so zamenjali prizorišča v toplih krajih, kamor bodo pozimi odšli na priprave. Ko se bodo vrnili iz toplih krajev, jih marca in aprila čakajo priprave na olimpijski progi v Parizu. Konec aprila bodo izbirne tekme za reprezentanco v Tacnu in Bratislavi ter nato zaključne priprave za EP od 15. do 19. maja v Ljubljani. Pred začetkom svetovnega pokala bodo še ene priprave v Parizu,« je načrt dela opisal direktor Kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc.
Kauzer v Združene arabske emirate v spremstvu družine
Peter Kauzer in Benjamin Savšek se bosta januarja za dober mesec dni preselila na trening v tradicionalno bazo v Al Ain v Združenih arabskih emiratih. Kauzer je že en mesec v ritmu treningov, ki jih večinoma opravlja doma v Hrastniku. »Osnove dela so ostale enake, morda kakšno malenkost dodam ali odvzamem. Rajši kot v Al Ain bi šel v Avstralijo, a tja bi moral odpotovati za dva meseca, kar pa mi ne ustreza, saj se moram osredotočiti na treninge v Parizu,« je razložil 40-letni Peter Kauzer. V skladu z dobrimi dosedanjimi izkušnjami ga bosta v ZAE spremljali žena Janja in hčerka Nola, ki se bo šolala na daljavo. Tudi 21-letna kanuistka Eva Alina Hočevar, ki je za priprave izbrala francoski otok Reunuion v Indijskem oceanu, bo imela spremstvo družine. Oče Simon je trener, brat Žiga Lin obetaven kajakaš, mama pa bo poskrbela za logistiko, da nihče ne bo lačen.
Eva Terčelj je za več kot enomesečni zimski trening izbrala olimpijsko progo Penrith v Sydneyju v Avstraliji. »Glede na cilje, ki sem si jih zastavila, se mi je zdela Avstralija najboljša izbira, saj bodo tam tudi tekmovanja, na katerih želim nastopiti. Če želiš opraviti veliko treninga na divji vodi, je treba pobegniti na toplo,« je povedala 31-letna kajakašica Eva Terčelj. Kanuist Luka Božič je moral pred 14 dnevi na še eno operacijo kolena, zato vse od finala svetovnega pokala v Parizu še ni sedel v čolnu. »Glede na to, kako dobro v primerjavi s prvo operacijo koleno deluje že po dveh tednih, bom kmalu nazaj v čolnu, zato ne vidim težav, ker se bo veslanje zamaknilo za poldrugi mesec. Fitnes in ostale športne aktivnosti sem lahko izvajal normalno. V tem, da bom treninge začel kasneje, ne vidim težav, saj je bilo veliko treninga na divji vodi naloženega že v minulih letih,« je pojasnil Luka Božič, ki se na zimske priprave ne bo odpravil na drugo celino. Izbral je Pau v Franciji, kjer se je dobro počutil tudi že v minulih letih.
Pet mesecev časa do evropskega prvenstva v slalomu v Tacnu
Ker so imeli v letošnjem letu v Tacnu kar trikrat poplave (običajno imajo pretok vode 1200 kubičnih metrov enkrat na dve ali tri leta), je kajakaški center povsem uničen, zato kajakaške delavce v kratkem času do maja prihodnje leto čaka veliko dela, da bo nared za izvedbo EP. »Veliko je bilo obljub o pomoči z ministrstva za gospodarstvo, Mestne občine Ljubljana in nekaterih drugih. Upam, da bodo držali besedo. V Tacnu želimo zgraditi sodoben kajakaški center do leta 2030 in evropsko prvenstvo bo temelj tega projekta,« je poudaril predsednik Kajakaške zveze Slovenije Andrej Ribič, ki je malo zaskrbljen, ker trenutno ne gre po načrtih.
Ob progi so začeli zemeljska dela, a jo jim je konec tedna znova zagodla visoka Sava, ki je odnesla del zemlje, kjer so na novo že zasejali travo. Ker je vodostaj Save izjemno visok, ne morejo prenavljati rečnega dna, kjer manjkajo kosi betona v ovirah, veliko pa je naplavin, ki jih bo treba odstraniti. »Če lukenj ne zakrpamo, proga ne bo varna za izvedbo tekmovanja. Treba bo postaviti nove jeklene stebre, rekonstruirati tribune, potegniti veliko kablov in vse skupaj je ocenjeno na 150.000 evrov. Tega denarja zveza nima, saj bi morali ustaviti vse programe za športnike. Čakamo na ugoden vodostaj Save, da se bomo prebili na drugo stran na otok, ki je nedostopen od avgusta, razen s čolnom. Z otoka bo najprej treba odstraniti plavje in ga ponovno povezati z mostom. Gradbinci so nam pomagali z brezplačnim materialom za zapolnjevanje lukenj, strošek pa so delovni stroji in delavci, ki jih upravljajo. Pri infrastrukturi, ki jo potrebujemo za tekmo, si bomo pomagali z mobilnimi objekti. Časa imamo le dobrih pet mesecev,« je poudaril sekretar organizacijskega odbora Jaka Marušič. Za nameček je zaradi prenove bližnje hidroelektrarne izpraznjen kanal z mirno vodo ob tacenski progi, ki ga tekmovalci zelo pogrešajo, zato za trening veslajo na Ljubljanici.
