Garnbret so le malenkosti ločile od popolne perfekcije. Kot najboljša v polfinalu je napovedala, da jo zanima zgolj zlato.

V balvanskem delu pariškega olimpijskega tekmovanja v kombinaciji športnega plezanja je pričakovano edina na vseh štirih balvanih osvojila vrh smeri. Na poti do najboljšega izida je pustila zgolj štiri desetinke točke za najboljši dosežek 99,6 točke.

Tudi v težavnosti je imela visoka pričakovanja. In ni razočarala. Do vrhnjega najtežjega odseka smeri se je sprehodila. Čeprav si je že priborila finale, za uvrstitev šteje seštevek točk, osvojenih v obeh krogih polfinala, ni odnehala. Osvojiti je želela vrh, a se ji je izmuznil izpod dlani. V težavnosti si je najboljši dosežek, višino 48+, tako delila z Japonko Ai Mori, a je v seštevku obeh disciplin za kombinacijo za skoraj 40 točk premagala konkurenco.

Po opravljeni nalogi je bila najbolj zadovoljna, da je skozi oba dneva polfinala ohranila mirnost. Precejšnja sprememba v primerjavi z živčno premierno olimpijsko izkušnjo pred tremi leti v Tokiu, ko so jo skozi prvo olimpijsko tekmovanje na poti do zlata spremljali vsi možni občutki.

Na OI v Tokiu je bil tekmovalni program bolj zgoščen in zahtevnejši. Tekmovalke so se takrat v okviru kombinacije merile še v hitrosti, v Parizu je hitrost samostojna disciplina. Tako balvani kot težavnost sta primarni disciplini slovenske šampionke, hitrosti se je morala za igre v Tokiu priučiti in naučiti povsem na novo. Ta skrb je v Parizu odpadla.

S tekmicami v finalu se ne obremenjuje. »Ne morem nadzirati, kaj bodo ostale tekmovalke naredile, ampak lahko kontroliram samo, kaj bom jaz naredila. Sama lahko vplivam zgolj na to, ali bom sproščena, dala vse od sebe, da bom zbrana, osredotočena.«

Kot je dejala, v steni nikoli ne taktizira, ampak vedno želi dati vse od sebe ter plezati na polno. »Vedno skušam odplezati najboljše, kar se da po mojih močeh, ker potem nimaš nobenih obžalovanj.«

Nekoliko prijaznejši letošnji tekmovalni format pomeni, da bodo finalistke pred odločilno soboto imele dan premora. Takrat se bo začelo vse znova. Osvojene točke se ne bodo prenesle v finale. Točkovno bo na ničli in bo lahko osma ali prva. A se z rezultati ne obremenjuje. »V soboto bo nova igra, novi balvani, nova smer,« je poudarila.

V petek si bo vzela dan plezalnega premora. »Ogledala si bom moški finale, verjetno bom bolj nervozna kot pa potem v soboto, ko bom jaz tekmovala,« se je zasmejala. Rezultata moškega finala ne želi napovedati, saj ne želi »džinksati«, da ne bi priklicala slabega uroka. »Na olimpijskih igrah so vedno presenečenja, karkoli se lahko zgodi.«

Čaka jo tudi odhod na fizioterapijo, ogledala si bo kakšno televizijsko serijo, da ne bo razmišljala o plezanju in o sobotnem ženskem finalu.

Čeprav si ne želi nalagati bremena rezultatskega pričakovanja, pa nikoli ni tajila, da si želi zlato. Temu cilju sta s trenerjem Romanom Krajnikom v celoti podredila zadnjih 12 mesecev priprav, od takrat, ko si je lani avgusta v Bernu z zmago na svetovnem prvenstvu zagotovila olimpijsko vozovnico za Pariz.

Statistika je na njeni strani. Letos se je na vseh tekmah, na katerih je nastopila, uvrstila v finale in zmagala.