Proga Canalone Miramonti v Madonni di Campiglio bo drevi gostila zadnjo alpsko smučarsko preizkušnjo svetovnega pokala pred božičem. Najboljši slalomisti (prva proga ob 17.45, druga ob 20.45) se bodo preizkusili na drugi preizkušnji sezone, zato je prav tej disciplini v tej sezoni največ neznank. Svetovni pokal v smučarskem središču Campiglio Dolomiti di Brenta, ki velja s 156 kilometri prog za največje središče v Trentinu, ima najdaljšo zgodovino italijanskih prizorišč. Prvi slalom na najvišjem rangu tekmovanj so izvedli že v sezoni 1966/67, Francozi pa so po zaslugi Guya Perillata, Louisa Jauffreta in Lea Lacroixa dosegli trojno zmago.
V preteklosti so v Madonni di Campiglio tekmovali v vseh disciplinah. Izpeljali so sicer le en smuk, ki ga je leta 1975 dobil Avstrijec Franz Klammer, tri superveleslalomske preizkušnje pa so v letih od 1982 do 1984 dobili Italijan Michael Mair, Švicar Pirmin Zurbriggen in Luksemburžan Marc Girardelli. Od leta 1970 do 1980 so v Madonni tekmovali tudi na devetih veleslalomih, s tremi zmagami je bil najuspešnejši Ingemar Stenmark. Šved je tudi sicer daleč najuspešnejši alpski smučar na tradicionalnem prizorišču, saj je skupaj s slalomskimi nanizal sedem zmag. Moški so v Madonni šestkrat tekmovali tudi v kombinaciji, z dvema zmagama v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je najuspešnejši Andreas Wenzel iz Liechtensteina. Ženske so na trentinski tekmovalni klasiki tekmovale le petkrat, veleslalomski zmagovalki sta bili Hanni Wenzel iz Liechtensteina (leta 1977) in Nemka Marina Kiehl (1984), slalomske preizkušnje pa so dobile Poljakinja Dorota Tlalka (1984) ter v dveh zaporednih dneh leta 2003 Švedinja Anja Pärson in Avstrijka Nicole Hosp.
Daleč najuspešnejši slovenski alpski smučar v Madonni di Campiglio je Bojan Križaj. Tržičan se je pri 20 letih leta 1977 v Trentinu prvič uvrstil na zmagovalni oder, potem ko je zaostal le za Ingemarjem Stenmarkom in Avstrijcem Klausom Heideggerjem. Dve leti kasneje ga je na pokalu 3Tre prehitel le Stenmark, leto kasneje pa ob Švedu še Paul Frommelt iz Liechtensteina. Leta 1984 je Križaj v Madonni zmagal, na zmagovalne stopničke pa se je kasneje povzpel še dvakrat, in sicer leta 1985, ko ga je prehitel Šved Jonas Nilsson, dve leti kasneje pa Italijan Alberto Tomba in Avstrijec Rudolf Nierlich. To so bile hkrati zadnje stopničke svetovnega pokala najboljšega slovenskega moškega alpskega smučarja, medtem ko je svetovna javnost v tej isti sezoni 1987/88 pozdravila vzpon Alberta Tombe, ki je zmagal kar devetkrat v sezoni. Enega svojih največjih uspehov na športni poti je v Madonni di Campiglio dosegel tudi Jure Košir, potem ko je leta 1993 dosegel prvo izmed treh slalomskih zmag.
Od uspeha Koširja je slovenska alpska smučarska realnost v Madonni precej bolj bleda, saj se noben slovenski tekmovalec ni uvrstil na zmagovalni oder. Podviga ne gre pričakovati niti drevi, ko bosta barve Slovenije zastopala Štefan Hadalin in Tijan Marovt. Na prvem slalomu v tej sezoni v Val d'Iseru sta Slovenca ostala brez točk. V francoskih Alpah je bil prepričljivo najhitrejši Norvežan Lucas Braathen pred Avstrijcem Manuelom Fellerjem in Švicarjem Loicom Meillardom.
