Zdenko Verdenik spada med največje slovenske trenerske avtoritete. Bil je trener klubov v Sloveniji, Avstriji in na Japonskem ter selektor slovenske reprezentance. Trenutno je predsednik strokovnega sveta pri Zvezi nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS), ki jo vodi Bojan Prašnikar. Obenem pri nogometnem klubu Slovan dobrodelno pomaga v vlogi svetovalca trenerjem. »To je moj kontakt z realnostjo, saj teoretiki lahko hitro zaidemo. Nekatere stvari skušamo narediti boljše, a zadevamo ob številne ovire,« je pripomnil 73-letni Zdenko Verdenik.
Vsi štirje slovenski klubi so nastope v Evropi končali v kvalifikacijah. Ali slovenski nogomet nazaduje?
Ni treba biti velik filozof, da ugotoviš, da sta slovenski klubski in reprezentančni nogomet v obdobju padanja kakovosti rezultatov. Do tega je prišlo, ker v Sloveniji strokovno delo nazaduje že 15, 20 let. Količina strokovnega in znanstvenega znanja je vedno manjša. Namesto da bi napredovali v pridobivanju teh znanj, stojimo na mestu. To se pozna v praksi, saj naši strokovnjaki niso več konkurenčni evropski ravni, kar smo nekoč že bili. Druga težava je neustrezen položaj stroke na Nogometni zvezi Slovenije (NZS), čeprav se nekaj premika na bolje. Tudi v klubih je stroka zapostavljena. Trenerji, ki ustvarjajo igralce, so podcenjeni glede možnosti razvoja igralcev in igre ter plačil. Kar 80 odstotkov trenerjev v Sloveniji dela honorarno za 300, 400 evrov na mesec. Rešitev je v izboljšanju pogojev za delo v klubih, da bi imeli več poklicnih trenerjev, od katerih bi tudi več zahtevali. Vsi nosilci stroke, ki so NZS, Fakulteta za šport v Ljubljani ter Pedagoški fakulteti v Mariboru in Kopru, bi se morali povezati in tako skušali narediti premik. Pri nas se je zgodilo nekaj takšnega, kot če se medicinska fakulteta zadnjih 15 let ne bi več ukvarjala s stroko, znanostjo in razvojem, ampak bi vse stalo. Mi smo obstali, razvoj gre naprej in to moramo popraviti.
Kako je to možno narediti?
Imamo idejo, da se strokovni svet pri ZNTS povezuje s strokovnimi področji na NZS. Po nekaj neuspešnih poskusih zdaj skušamo s sodelovanjem povezati in poenotiti stroko. Pozitivno je, da so na NZS zaposlili tri profesionalce za šolanje trenerjev, prej je bil le eden. Iščemo rešitev za zaposlitev še kondicijskega trenerja. Inštruktorska služba po regijah deluje zelo dobro in je pripravila projekt e-program, iz katerega trenerji lahko dobijo posnetke in skice o metodičnem postopku učenja tehnike in taktike skozi več kot 400 vaj. Trenerji, ki se izobražujejo, bodo dobili mentorje.
Katere so največje pomanjkljivosti slovenskih igralcev v primerjavi z mednarodno konkurenco?
Glede na majhnost Slovenije nimamo velikega nabora talentov, zato je kakovostno strokovno delo še pomembnejše. Veliko stvari se zgodi slučajno, tudi Benjamin Šeško, ki je rojeni talent. Na srečo so ga našli ljudje, ki so ga usmerili tja, kjer se ukvarjajo z nadarjenimi igralci, iz njega potegnili maksimum in obstaja možnost, da bi postal vrhunski igralec. Slovenskim igralcem manjkajo predvsem stvari, ki so prirojene: hitrost, smisel za igro, kar je povezano z nogometno inteligenco, in koordinacija kot osnova za učenje tehnike. Tehnika v hitrosti in dvoboju sta osnova, da v igri sploh lahko sodeluješ v igri.
Ali je za Slovenijo rešitev avstrijski model, iz katerega večina reprezentantov prestopi v nemške klube?
Bil sem zraven, ko je profesor Brane Elsner pred več kot 30 leti postavljal strokovni model šolanja trenerjev v Avstriji in tedaj so zelo zaostajali za nami. Ker so postavili temelje in pravilno delali, so nam zdaj vzor. Zlasti primer Salzburga je tipični vzorec uporabe vrhunske stroke kot najpomembnejšega dejavnika v razvoju nogometašev in igre. Ne varčujejo z denarjem, ko gre za strokovnjake, pogoje za delo in iskanje nogometašev po vsem svetu. Mi njim ne moreno konkurirati po financah, lahko pa po pristopu, da je strokovno delo na vrhunski ravni. Ko je bil predsednik NZS Rudi Zavrl, je vse strokovno delo prepustil profesorju Elsnerju. Takšne osebnosti zdaj nimamo. Potrebujemo novega Elsnerja. Slovenski nogomet je v krizi, NZS pa ima rekorden proračun, ki se bliža 20 milijonom evrov. Težava je tudi vdor primitivizma v nogomet, ko populisti skušajo stvari voditi s polresnicami.
Vaš pogled na slovensko ligo.
V osnovi je tretjerazredna liga. A ima tudi prebliske s tekmami z veliko dinamike, dvobojev, ritma in preigravanji. Vse izgleda precej drugače, ko so tribune polne.
V ligi je vedno več tujcev.
Nekoč je dobilo priložnost veliko mladih igralcev in so imeli možnost razvoja. Tisti, ki so zdaj odgovorni za prihode igralcev, morda napačno ocenijo njihovo kakovost. Druga stvar je, da se morda dogaja mini biznis, ko nekdo v žep pospravi 2000, 3000 evrov in tako dobimo tujce, ki ne prispevajo k dvigu kakovosti.
V čem je skrivnost sijajnega začetka Olimpije v slovenski ligi?
Nadaljuje se fenomen Olimpije. Že pod Mandarićem se je dogajalo, da je nepričakovano prihajalo do uspehov, ko pa so jih vsi pričakovali, jih ni bilo. Novi trener Riera je prišel v situaciji, ko je bilo vse pred razpadom. Nove igralce, ki so prišli, je nekdo dobro izbral, saj so kakovostni. Ker je trener kakovosten in jih podpira, sledijo njegovim usmeritvam in Olimpija danes igra moderno ter je uspešna. Če bi bilo to posledica polletnega dela trenerja, bi rekel, da ima to prihodnost, tako pa sem malo skeptičen.
Olimpija za razliko od ostalih slovenskih klubov zdaj igra po španskem modelu z visoko posestjo žoge.
Meni je všeč. Moštva, katerih igra temelji na ohranitvi žoge, ideji o izigravanju nasprotnika in je dovoljena tudi svoboda v igri, posegajo po najvišjih mestih. Z le zaprto igro in protinapadi, kar je zelo prisotno pri Kopru, v sam vrh ne moreš priti. A Koper ima tako kakovostne igralce, da to lahko kompenzira. Večina ekip v slovenski ligi igra obrambno, ker je to za trenerje bolj enostavno. Z vidika razvoja igralcev to ni prava stvar. To sem občutil na lastni koži, saj sem na začetku kariere s klubi in reprezentanco igral zaprto in na protinapade, ker sem menil, da je to vse v nogometu. A ekipa, ki se zapre, le čaka, da prejme gol. Iz protinapada lahko doseže kakšen gol, a ekipa, ki igra napadalno, jih bo več. Da je dolgoročno to uspešno, sem doživel na Japonskem. Tam sem teorijo obrnil na glavo in največ treniral zaključke napadov, saj je najtežje doseči gol, obrambo pa smo že uredili. To je prineslo rezultate, igra je bila gledljiva in nisem se več boril proti izpadu, ampak za vrh.
Zakaj je Maribor nazadoval in se že pet let ni uvrstil v skupinski del, potem ko je po trikrat igral v ligi prvakov in ligi Evropa?
Zgodilo se mu je tisto, kar se občasno dogaja vrhunskim ekipam v največjih ligah. Gre za okoliščine, ko je lahko prišlo do napak pri prodaji in nakupu igralcev. Morda je prišlo do konfliktov znotraj ekipe na relaciji trener-igralci, lahko gre za odnose med samimi igralci, pritisk medijev ... Mariboru se je vsega zgodilo po malem, a menim, da se bo dvignil.
V slovenski ligi je trenutno Celje edini klub, ki ima denar za nakupe igralcev in plača odškodnino.
Celje si lahko privošči nakupe, je pa vprašanje, če je izbral igralce primerne kakovosti za potrebe ekipe. Tudi če naredi napako, imajo dovolj denarja, da se jim to ne pozna in celo drugam posojajo igralce, za katere so plačali odškodnino. Če delajo strokovno, imajo dovolj finančnih sredstev in so dobri medčloveški odnosi, je možno, da bo Celje povsem v vrhu.
Vedno več ljudi meni, da bi se moral v slovenski nogomet vrniti Zlatko Zahović. Kakšno je vaše mnenje?
Ne glede na to, če je komu všeč ali ne, je svoje delo opravil odlično. Maribor je dosegal rezultate, ekipa je bila zelo kakovostna in poznana v Evropi. Če se je komu zameril, ker vse pove naravnost, je to treba sprejeti kot njegov način dela. To, kar on lahko ponudi, je tisto, za kar se zdaj bori Maribor. x
