Nogomet spremljam že dolgo, a se ne spomnim, kdaj se je nazadnje zgodilo, da je nekdo prejel rdeči karton in stadion kljub temu zapustil nasmejan. Za nekaj nevsakdanjega je poskrbel Vincent Aboubakar. Ko je namreč v sodnikovem podaljšku dosegel gol in poskrbel za zgodovinsko zmago proti Braziliji, je kamerunski nogometaš, ki so ga prevzela čustva, slekel dres. V skladu s pravili sodniku ni preostalo drugega, kot da mu pokaže rumeni karton, ki pa je bil že drugi na tekmi in posledično rdeči. Toda 30-letni napadalec je vedel, da je ravnokar spisal zgodovino, zato ga kazen ni niti za trenutek omajala v njegovem proslavljanju. Kamerun je namreč prvič v zgodovini SP na kolena spravil petkratne svetovne prvake, ki pa so kljub temu napredovali med 16 najboljših, Afričani pa so morali spakirati kovčke. A za kamerunske navijače se je vpisal med nesmrtne.
Je veteran na svetovnih prvenstvih, saj je barve svoje reprezentance branil že leta 2010 v Južnoafriški republiki in leta 2014 v Braziliji, večino klubske kariere pa je brcal žogo v Evropi, in sicer v francoski, portugalski in turški ligi. Zadnje leto igra nogomet v Savdski Arabiji, potem ko je junija lani podpisal donosno pogodbo, po kateri zasluži šest milijonov evrov na sezono. V reprezentančnem dresu – doslej je himno poslušal 94-krat – je najbolj opozoril nase leta 2017, ko je v finalu afriškega pokala dal odločilni gol za kamerunsko zmagoslavje. Do danes jih je dal 35. Na večni lestvici strelcev je tako tretji za Samuelom Eto'ojem (56 golov) in Rogerjem Millo (43).
Nogomet je ljubil od malih nog
»Ni bil kot vsi drugi, nikoli ga niso zanimale kakšne napol legalne stvari, ki smo jih mulci počeli, že kot otrok je dobro vedel, kaj hoče,« se spominja njegov brat Michel Dior. Skupaj sta namreč odraščala v soseski, ki je bila znana po kriminalu in drogah. »Nogomet je nekaj, kar sem ljubil od malih nog, a igral predvsem za zabavo. Toda skavti so kmalu opazili, da sem nadarjen,« pojasnjuje Vincent, ki ga je otroška ljubezen do žoge kasneje popeljala širom po svetu, ko je brcal žogo v Afriki, Evropi in Aziji. Med slavnimi klubi, ki so si ga želeli, so bili tudi Chelsea, Atletico Madrid in Borussia Dortmund, a do dogovora zaradi različnih »malenkosti« ni nikoli prišlo. »Od nekdaj sem si želel igrati za Real Madrid, toda v življenju moraš vse jemati z modrostjo in dobro vero,« pravi Aboubakar, ki je šel po poti slavnega rojaka Mille in za svoj prvi evropski klub leta 2010 izbral Valenciennes. »Že ko sem ga prvič videl igrati, sem bil presenečen, s kakšno lahkoto obvladuje žogo in preigrava tudi tri nogometaše, za nameček je bil zelo umirjen,« je dejal Christophe Ousmanou, ki je bil takrat vodja kamerunske nogometne akademije. Bil je presenečen, da tega ni nihče opazil, zato je poklical predsednika bogatega kluba Coton Sport in mu predlagal, da ga vzamejo pod svoje okrilje. Vincentova poklicna kariera se je tako začela.
Vodja, ki mu soigralci prisluhnejo
Redki vedo, da ni bil dober zgolj v napadu, temveč tudi kot vratar. Brat ga je zato klical Ekongolo, kot je bilo ime slavnemu kamerunskemu vratarju. A doseganje golov mu je bilo bližje. V Coton Sportu, katerega lastnik je bilo podjetje, ki je proizvajalo bombaž, so vedeli, da so dobili nogometaša, ki spominja na vulkan, ki bo kmalu izbruhnil. Tako jim je leta 2010 pomagal, da so še desetič postali državni prvaki. Selektor reprezentance Paul Le Guen pa je tedaj 18-letnemu Aboubakarju kot edinemu iz domače lige poslal vabilo za svetovno prvenstvo.
Zasebno velja za sramežljivega in diskretnega, na igrišču pa rad ukazuje in navdihuje. Ko ne igra nogometa, je njegovo življenje vse prej kot spektakularno. Je globoko veren (vzgojen je bil v veliki družini osmih otrok) in uživa v branju tudi bolj zahtevnih tematik, kot so metafizika, astronomija in filozofija. »Zdi se mi pomembno, da človek bere in razume te stvari, saj lahko tako razvija svoje vrline. Duhovna nadgradnja je zelo pomembna, saj tako lažje dojameš določene stvari,« je pojasnil v enem izmed intervjujev. Danes sodi med najbolj umirjene nogometaše na svetu, česar se zaveda tudi selektor reprezentance Antonio Conceicao, ki ga je izbral za kapetana. »Ima dobre vrline tako na igrišču kot zunaj njega. Je pravi vodja, ki mu soigralci prisluhnejo. Za nameček govori portugalsko kot jaz, kar mi pri vodenju tekme še dodatno pomaga,« pravi selektor. Aboubakar mu sledi in se zaveda: »Lahko naredimo velike stvari!« V Katarju so jim za piko na i zmanjkale malenkosti ...
