Tekma leta, kot sicer v tem delu sveta opišejo vsak nogometni spopad med Brazilijo in Argentino, se je začela s polurno zamudo, ker so med igranjem argentinske himne brazilski navijači začeli provocirati gostujoče (navijači na Maracani sploh niso bili ločeni, ampak so bili v neposrednem stiku), kar je vodilo v neposredne spopade, ki jih je prekinila šele policija z dokaj brutalnimi intervencijami, med katerimi so po zraku frčali celo rumeni stoli. Argentinski igralci so prišli tudi do tribune, kjer so se navijači pretepali, jih prosili, naj nehajo, vendar ni pomagalo. Argentinski kapetan Leo Messi se je nato odločil igralce odpeljati v slačilnico, odkoder so se vrnili šele, ko jih je v to prepričal predsednik argentinske nogometne zveze Claudio Tapia in je policiji uspelo razmere na tribuni za brazilskim golom nekoliko umiriti. Dogajanje na igrišču je bilo kasneje podobno nervozno kot tisto na tribunah; Brazilci so ves čas grobo pritiskali na Argentince, ki so – posebej Rodrigo de Paul – več ležali na tleh kot igrali. To pa je neposredno vplivalo na potek tekme, ki je bila nespektakularna, nervozna, z malo priložnosti in strelov na vrata ter na koncu še z neposredno izključitvijo Brazilca Joelintona v 81. minuti, spet prav zaradi tega, ker je udaril (koga drugega kot) de Paula.
A vrnimo se k nogometu. Argentinski trener Scaloni je nadaljeval svojo tradicijo igranja v postavi, ki jo danes verjetno zna že vsak argentinski osnovnošolec (Martinez v vratih, Acuña, Romero, Otamendi in Molina v obrambi, De Paul, Fernandes, McAllister in Messi v sredini ter Alvarez v napadu – »prosto« je le eno samo delovno mesto, odvisno od načina igre, ki ga trener izbere, tokrat je postavil Lo Celsa v sredino), medtem ko je njegov brazilski kolega Diniz ostal že skoraj brez polovice prve ekipe, ki so mu jo zdesetkale poškodbe: tako so manjkali skoraj vsi brazilski (bivši in sedanji) Realovci, Militao, Casemiro in Vinicus, pa prvi zvezdnik Neymar itd; ko je med polčasom v slačilnici ostal še prvi obrambni igralec in kapetan Marquinhos, je bilo jasno, da ima Argentina zmago na dlani. Z edinim zadetkom ji jo je v 63. minuti prinesel osrednji branilec Benfice Otamendi z nebeškim skokom po podaji Lo Celsa s kota, to pa je bil tudi edini argentinski strel na vrata na vsej tekmi.
S tem se je sklenila tudi prva tretjina (šest krogov od 18) južnoameriških kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2026. Na lestvici trenutno vodijo še vedno aktualni svetovni prvaki Argentinci, vendar pa jim sledijo Urugvajci, ki so v prejšnjem krogu prav Argentino premagali na sloviti Maradonini Bomboneri v Buenos Airesu z 0:2, kar je bil od Cope Americe 2019 šele drugi poraz Argentine sploh (poleg tistega na SP proti Savdski Arabiji). Urugvajce v tej blesteči formi vodi nekdanji argentinski selektor Marcelo Bielsa, imajo pa zelo dobro uigrano ekipo z nekaterimi velikimi zvezdniki iz španske (Gimenez, Araujo, Valverde) in angleške lige (Nuñez, Pellistri). Brazilci so trenutno na lestvici šele šesti in se v tem trenutku ne bi niti uvrstili na SP 2026; pred njimi so celo taki eksoti kot Venezuela. Ti dogodki bodo seveda drastično pospešili iskanje novega selektorja Carioc, ki bo prevzel posle od sedanjega vršilca dolžnosti, nesrečnega Fernanda Diniza (sicer tudi trener Fluminenseja). Najslabše varovana skrivnost na svetu namreč je, da nameravajo Brazilci še pred Copo Americo 2024 (ki bo, tako kot SP 2026, v ZDA) za selektorja pripeljati Italijana Carla Ancelottija, sicer zvezdniškega trenerja madridskega Reala. Vse to nam obeta izjemno nogometno leto 2024, ko gre za spektakularni južnoameriški nogomet.
Izidi 6. kroga: Brazilija-Argentina 0:1, Urugvaj-Bolivija 3:0, Paragvaj-Kolumbija 0:1, Ekvador-Čile 1:0 in Peru-Venezuela 1:1. Vrstni red: Argentina 15 točk, Urugvaj 13, Kolumbija 12, Venezuela 9, Ekvador 8, Brazilija 7, Paragvaj in Čile 5, Bolivija 3, Peru 2.
