Vse več je slovenskih klubov, ki za preživetje potrebujejo svež kapital iz tujine. S prihodom tujih vlagateljev, ki so uradno postali strateški partnerji, dejansko pa lastniki, se je spremenil tudi način delovanja klubov. Nemec Adam Delius, ki se ukvarja z nepremičninami, je tretji lastnik Olimpije po Izetu Rastoderju in Milanu Mandariću. Nepremičninski mogotec Delius, ki je lastnik Olimpije postal jeseni 2021, je nemško varčen, saj ne razmetava z denarjem, zato imajo igralci Olimpije nižje pogodbe kot v Celju in Mariboru. V treh letih je saniral veliko dolgov iz preteklosti, a ker je imel klub sloves nerednega plačnika, mora kakšno storitev plačati tudi vnaprej.
Svit Sešlar bo adut Celja
Celje je glede na količino denarja, ki ga ima na razpolago, v veliki prednosti pred ostalimi prvoligaši, saj si lahko privošči vsakega igralca, ki si ga zaželi, če le hoče priti v klub. Klub, ki ga poganja ruski kapital, je sanjal igranje v ligi prvakov, a se je komaj uvrstil v konferenčno ligo. Harmonijo po naslovu državnega prvaka je porušila odločitev predsednika Valerija Kolotila, da šampionskega trenerja Damirja Krznarja zamenja s temperamentnim Špancem Albertom Riero, ki je s čistko med igralci poskrbel za kaos in nejevoljo v slačilnici, povsem pa je tudi spremenil sistem igre in režim treningov. Ko opazuješ Celje od zunaj, kaže podobo, da ima Riera v klubu glavno besedo. Klub mu je izpolnil veliko željo in pripeljal Svita Sešlarja na posojo iz turškega Eyuspora, ki Olimpiji zanj dolguje več kot milijon evrov odškodnine.
Čeprav je bilo podpisano le pismo o nameri, saj uradna pogodba še ni sklenjena, imajo v Mariboru vse niti kadrovanja z igralci v rokah ljudje iz najožjega kroga turškega medijskega mogotca Acuna Ilicalija, ki je tudi lastnik angleškega drugoligaša Hulla Cityja in podpredsednik Fenerbahčeja. Desna roka Ilicalija v Ljudskem vrtu je Tan Kesler, ki je tudi izvršni podpredsednik v Hull Cityju. V minulih dneh so se po Mariboru razširile govorice, da je Ilicali mesto športnega direktorja ponudil Zlatku Zahoviću ter odstavil športnega direktorja Marka Šulerja in trenerja Anteja Šimundžo, ki pa so se zaenkrat izkazale za lažne. Potem ko je Šimundža vse poletje opozarjal, da ima preozek kader v boju za konferenčno ligo in naslov državnega prvaka, je še nepotrjeni novi lastnik razvezal malho z denarjem. V zadnjih urah prestopnega roka je v Ljudski vrt pripeljal pet novih okrepitev, ki si jih klub s plačilno močjo iz preteklih let ne bi mogel privoščiti, a jih ima večina tudi sloves ptic selivk, saj so veliko menjali klube. Posamezniki so tudi slabo telesno pripravljeni
V Maribor premalo vezistov in preveč krilnih napadalcev
V Sloveniji je najbolj znan 29-letni Luka Kranjc, otrok Maribora, ki je večino kariere preživel v tujini, največji del v Italiji, in naj bi utrdil obrambo. Strokovnjaki menijo, da je po kakovosti precej boljši igralec kot Sven Šoštarič Karić, ki bo kariero nadaljeval v Rusiji. Najbolj zveneče ime je 22-letni napadalec Gyoergy Komaromi, mladi madžarski reprezentant do 21 let, za katerega so plačali 600.000 evrov odškodnine. To je klubski rekord, saj sta bila doslej najdražja nekdanja igralca Celja Rudi Vancaš Poćeg in Rajko Rep (po 400.000 evrov). Z bonusi lahko odškodnina za Komaromija naraste na 800.000 evrov, kolikor je tudi absolutni slovenski rekord. Toliko je Olimpija leta 2016 plačala Gorici za Blessinga Elekeja. Novinci so še otrok Liverpoola, 24-letni desnokrilni angleški napadalec s koreninami v Nigeriji Sheyi Ojo, enako star 193 centimetrov visoki robustni napadalec Benjamin Tetteh (posoja iz Metza) iz Gane (7 nastopov za reprezentanco) in levi bočni branilec Andere Sousa iz druge portugalske lige. Maribor je pripeljal osem novih igralcev, med katerimi je sedem tujcev, ki utegnejo imeti težave, da se navadijo na DNK kluba iz štajerske prestolnice. Če ne bo zmag, bodo hitro na udaru kritik navijačev. Ni težava le tem, da v Ljudskem vrtu ni prostora za domače fante, ampak so okrepitve neuravnotežene z igralnimi položaji. Medtem ko Šimundži primanjkuje igralcev na položaju zadnjega vezista, ima kar šest krilnih napadalcev. Ob poplavi tujcev bo imel Maribor težavo, da bo izpolnil pogoj enega Slovenca do 21 let v začetni enajsterici.
Juncaj v Muri investitor in športni direktor
Še bolj burno je v Muri, kjer je večinski lastnik kluba postal v Črni Gori rojeni George Juncaj. Kot poslovnež se je uveljavil v ZDA, kjer je tudi lastnik tretjeligaša Michigana. V Sloveniji je deloval že v Gorici (izpadla v drugo ligo), na Hrvaškem so ga povezovali z Rijeko, kjer je trener Željko Sopić moral oditi, ker v ekipo ni uvrščal njegovega sina in Stevena. Ko je Juncaj prevzel vajeti kluba, je v Mursko Soboto pripeljal sina in še dva nogometaša iz svojega kluba Michigan, za katere je pričakoval, da jih bo trener Tonči Žlogar uvrščal v prvo ekipo. Strokovnjak iz Izole je ocenil, da niso še dovolj kakovostni in telesno pripravljeni za igranje v prvi ligi, zato se mu je uprl in kar sam odstopil. Za njegovega naslednika so izbrali Oskarja Drobneta, ki je nazadnje deloval v Rogaški in zanimivo bo videti, če bo izpolnjeval željo očeta Juncaja, da igra sin Steven. George Juncaj, ki je za direktorja kluba postavil Agrona Šaljo, je medtem postal še športni direktor kluba, žena Linda pa uradna zastopnica družine Juncaj v upravi Mure. Pred dnevi je v družbi moža prerezala rdeči trak ob otvoritvi novega klubskega fitnesa na stadionu Fazanerija. Medtem ko je Mura pripeljala 13 novih igralcev (10 tujcev), v klubu ni več prostora za nadarjene domače fante (Kasalo, Domjan, Turudija, Jovičević...), ki so jih poslali na kaljenje v slovenske drugoligaše.
