Zlatan Ibrahimović je na ponedeljkovi tekmi svojega Milana in Verone presenetil navijače na stadionu in se ni poslovil le od svojih navijačev, ampak je nogometne čevlje za vedno obesil na klin. »Čas je, da se poslovim od nogometa. Za menoj je dolga in izjemno uspešna kariera, na katero sem zelo ponosen,« je ob slovesu dejal priljubljeni Ibra.

Njegova kariera je resnično bleščeča, a njegovi začetki so bili daleč od rožnatih. Zaradi vojne na Balkanu sta se njegova starša, oče Šefik Ibrahimović in mama Jurka Gravić, preselila na Švedsko, v mesto Malmö. Leta 1981 sta dobila sina Zlatana, ki svojih balkanskih korenin ni nikoli skrival, niti jih ni mogel. Dolgo je bolje kot švedsko govoril srbohrvaško. Zaradi pomanjkanja denarja je odraščal v neugledni soseski Rosengrad v središču mesta. Nogometna žoga je bila za Zlatana Ibrahimovića edina rešitev, da svoje življenje za vedno obrne na glavo. Kot otrok ulice je z nogometno žogo vzpostavil posebno vez. Kljub svojim 195 centimetrom je veljal za izjemno tehnično podkovanega nogometaša, ki je z raznimi triki večkrat osmešil obrambne igralce. Tako kot ga na nogometnem igrišču niso marali obrambni igralci, ga v mladih letih niso prebivalci Malmöja, saj je za prihod na trening večkrat kradel kolesa.

Najboljši strelec Švedske

Svojo profesionalno pot je začel v domačem Malmöju leta 1999, nato pa je igral za same svetovne velikane. Športna pot ga je vodila v Ajax, Juventus, Inter, Barcelono, Milan, PSG, Manchester United in LA Galaxy. V vseh klubih je pustil svoj pečat, saj je državni naslov osvojil kar štirinajstkrat v štirih različnih državah. Skupno je osvojil 34 lovorik, a mu manjkata dve, ki ju bo zagotovo pogrešal za vedno. Nikoli mu ni s svojim klubom uspelo slaviti v ligi prvakov, nikoli niti ni prejel zlate žoge za najboljšega nogometaša na svetu, čeprav bi si jo po lastnem mnenju zaslužil.

Gole je dosegal na vse možne načine. Z glavo, s peto, od daleč, od blizu in tudi na najbolj spektakularne načine z voleji ali škarjicami. Pri slednjih mu je velikokrat na pomoč prišlo njegovo znanje borilnih veščin. 41-letnik je velik ljubitelj mešanih borilnih veščin in tekvondoja, kar pa ob svojem karakterju ni vedno uporabljal zgolj za doseganje spektakularnih zadetkov. Njegov krožni udarec so občasno občutili tudi njegovi soigralci na treningu ali nasprotniki na igrišču. Svoj lik je Zlatan Ibrahimović dodatno izdelal v odnosu z novinarji, kjer je bil vedno neposreden in vse prevečkrat aroganten. Na ta način je tudi naredil umeten zid pri ljubiteljih nogometa. Ibro lahko le obožuješ, ali ga sovražiš. To potrjuje tudi njegov kip, ki so mu ga postavili v njegovem rojstnem mestu. Je eden redkih ljudi, ki je svoj spomenik dobil že v času svoje kariere, a tega so tudi že večkrat uničili.

Ronaldo ali Messi? Zlatan!

Na svoj način si je tako pri Barceloni privoščil trenerja Pepa Guardiolo, s katerim nista našla iste valovne dolžine, Zlatanu Ibrahimoviću pa tudi s katalonskim gigantom ni uspelo seči do evropskega vrha. »Ko kupite mene, kupite ferrarija. Če vozite ferrarija, natočite vrhunski bencin v rezervoar, zapeljete na avtocesto in pritisnete na plin. Guardiola je natočil dizel in se zavrtel na podeželju. Kupiti bi moral fiata,« je opisal svojo izkušnjo s slovitim trenerjem. Na tak način si je večkrat privošči tudi novinarje. Ker nikoli ni prejel zlate žoge, je večkrat moral odgovarjati a vprašanje, kdo je zanj najboljši nogometaš. Ker je nogomet igral v eri Cristiana Ronalda in Lionela Messija, so ga največkrat primerjali z njima, a bosanski Šved je vedno ponudil enak odgovor: »Zlatan je najboljši!«

V izjavah je o sebi večinoma govoril o tretji osebi, med drugim pa se je poimenoval tudi za nogometnega boga. Takšno pa je bilo tudi njegovo slovo od nogometnih stadionov. Navijači Milana, kjer je Ibra izjemno priljubljen, so mu ob slovesu pripravili koreografijo z napisom »godbye«, kar v besedni igri lahko prevedemo »bog, adijo«. Njegove ošabnosti skozi leta niso bili deležni le ljudje, povezani z nogometom. Še posebno zanimivo je bilo njegovo obdobje v Los Angelesu, kjer si je Ibra privoščil tudi velikega LeBrona Jamesa. Nekaj je gotovo, če ste bili navijač Zlatana Ibrahimovića ali ne, njegovo odsotnost bo moč občutiti tako na nogometnih zelenicah kot zunaj njih.