Osemindvajset delegatov je 60-letnemu Radenku Mijatoviću podelilo še tretji štiriletni mandat predsednika NZS. »Opravili smo dobro delo in upravičeno smo ponosni na dosežke v minulih letih. Ob transparentnem poslovanju in strateškem delovanju bi izpostavil uspehe reprezentančnega nogometa in dvig klubskega nogometa. So plod sistematičnega dela slovenske stroke. Posebej sem vesel, da je nogomet letos mobiliziral celo Slovenijo. Ponosen sem, da smo izenačili pogoje dela ženski reprezentanci, da se prvoligaško tekmovanje stalno razvija in da smo dali poudarek mladinskemu nogometu. Zavedam se prihodnjih izzivov, cilje lahko dosežemo le z usklajenim delovanjem,« je povedal Radenko Mijatović. Na skupščino je prišel tudi predsednik Uefa Aleksander Čeferin, da izrazi podporo NZS in celotnemu slovenskemu nogometu. Za štiri podpredsednike so bili izvoljeni isti kot doslej: Danilo Kacijan, Dejan Germič, Gvido Mravljak in Stanko Glažar. Kot edino kandidatko so za članico izvršnega odbora potrdili Majo Berger Levičar.
Od skladiščnika do direktorja
Zgodba Radenka Mijatovića je pravljica o uspehu mladeniča iz BiH, ki se je z dna povzpel na vrh. Začel je kot skladiščni delavec in prišel do uspešnega direktorja ter športnega funkcionarja, saj je našel ravnovesje med službo, izobraževanjem in igranjem nogometa. Rodil se je v malem mestu Kneževo (nekoč se je imenovalo Rađići), 40 kilometrov južno od Banjaluke, prve nogometne korake je naredil v NK Progres, Takoj po srednji ekonomski šoli je kot golobradi mladenič prišel na služenje vojaškega roka v Ljubljano v vojašnico Ljuba Šercarja v bližini stadiona za Bežigradom, zato si je ogledal veliko tekem Olimpije.
Po služenju vojaškega roka se je odločil, da bo ostal v Sloveniji. Kot nogometaš je nosil je drese Litije, Vevč, Slovana, Ilirije in Svobode, kar osem let je brcal žogo v nižjih avstrijskih ligah. Po igralski karieri je pri 32 letih postal sodnik (v prvi ligi je sodil na 50 tekmah), a je kariero končal pri 40 letih zaradi obveznosti v službi v Valkatronu Logatec. Nato je bil inštruktor in kontrolor sojenja, delegat na tekmah, od leta 2009 pa funkcionar v vlogi podpredsednika NZS. Potem ko je Aleksander Čeferin 8. oktobra 2016 odšel na položaj predsednika Evropske nogometne zveze (UEFA), je bil Mijatović v vlogi vršilca dolžnosti predsednika NZS. 15. decembra 2016 je prepričljivo zmagal na volitvah, ko je s 23:7 premagal edinega protikandidata Matjaža Nemca, saj se Ivan Simič ni odločil za kandidaturo. Leta 2020 je bil za predsednika izvoljen brez protikandidata, enak scenarij se je ponovil letos.
Dober igralec nogometa in tenisa
Ko je končal služenje vojaškega roka, se je zaposlil v kartonažni tovarni v Ljubljani, saj je bilo tedaj lahko dobiti službo. Čeprav je imel končano srednjo ekonomsko šolo, je za začetek kot fizični delavec prelagal kartone v skladišču, nato je postal voznik viličarja, skladiščnik, vodja skladišča, računovodja, vodja financ, finančni direktor, član uprave in na koncu tudi predsednik uprave. Kar 11 let je bil na čelu Valktrona. Danes je direktor podjetja MSIN, velike in uspešne poslovne skupine, ki zaposluje več kot 1400 ljudi. Ko je delal in igral nogomet, se je vseskozi izobraževal in postopoma napredoval. Študiral je ob delu in končal Ekonomsko fakulteto v Ljubljani ter vse skupaj nadgradil z magisterijem. »Ko so drugi kaj počeli za svoj užitek, sem jaz študiral ali delal. Ni mi bilo težko. Če bi se vrnil v preteklost,« bi vse skupaj še enkrat ponovil,« nam je v enem izmed pogovorov dejal Mijatović. Zase pravi, da ni deloholik, čeprav je vodenje NZS še ena služba, saj vmes najde tudi čas za rekreacijo (tenis, nogomet) in druženje s prijatelji.
