V nogometnih klubih je denar izredno pomemben. Jasno, več kot ga posamezni klub ima, boljše igralce in pogoje si lahko privošči. A da tudi finance niso vse, med drugimi dokazuje angleški Chelsea. Londončani so že pod nekdanjim lastnikom Romanom Abramovičem zapravljali veliko, a so to delali smotrno in z izdelanim načrtom. Odkar je bil Rus primoran prodati klub Američanu Toddu Boehlyju, pa je šla rezultatska krivulja kljub silnim vlaganjem le navzdol. Redno menjavanje trenerjev, kopičenje igralcev, prehitro črtanje doma vzgojenih igralcev. Vse to so stvari, ki navijače močno motijo. Boehly je v dobrih dveh letih na nogometni tržnici zapravil neverjetnih 1,6 milijarde evrov, a je Chelsea pred dvema sezona osvojil le 12., lani pa 6. mesto. Tudi začetek letošnje ni obetaven, saj po treh krogih zaseda 11. mesto na prvenstveni lestvici.
Ideja Chelseaja je, da bi številne mlade igralce, ki jih kopičijo v klubu, razvili do te mere, ko bi se jim vrednost močno zvišala in bi s prodajami nato služili ter financirali nove prihode. A vsaj zaenkrat se jim načrt ne uresničuje. Samo na letošnji poletni tržnici je Chelsea zapravil 238,5 milijona evrov, medtem ko je s prodajami igralcev zaslužil 198 milijonov. Lani je bilo denimo še huje, saj so zapravili 464,1 milijona, zaslužili pa 277,5. Da si lahko klub privošči imeti tako veliko število igralcev na plačilnem seznamu, se poslužujejo strategije, da z njimi podpisujejo izredno dolge pogodbe, tudi po sedem, osemletne, kar v nogometnem svetu ni praksa. S tem raztegnejo znesek za plače na daljše obdobje.
Preberite še: Kylian Mbappe glavna zvezda poletja
Po podatkih otoškega medija Sky Sports imajo igralci Chelseaja skupno 191 let dolge pogodbe. Na Stamford Bridgu na to gledajo pozitivno, saj ne želijo izgubljati igralce zastonj ob iztekih pogodb. To se jim je zgodilo z Andreasom Christensenom (Barcelona) in Antoniom Rudigerjem (Real Madrid) poleti 2022, ko je bila v teku prodaja kluba. Prepričani so, da imajo z nižjo letno vsoto, ki jo dobivajo igralci zaradi daljših pogodb, boljše izhodišče pri potencialnih prodajah. Ob tem pa tudi ostajajo v okvirih finančnih pravil, ki jih je vpeljala premier league.
Potem ko je imel novi trener Enzo Maresca v nekem trenutku v prvi ekipi celo 42 igralcev, je naredil skupino okoli 22, na katere računa in s katerimi dela ločeno od ostalih, ki jih vodi pomočnik Carlo Cudicini. S tem je Italijan poskrbel, da se v slačilnici ne širi slaba volja. »Smo v mehurčku. Te stvari niso v naši domeni in ne smejo vplivati na nas. Vsak dan se trudimo na treningih in se brez zunanjih vplivov kar se da dobro pripravljamo na tekme. Smo profesionalci in moramo opravljati svoje delo, kot se od nas pričakuje,« je na to temo povedal angleški vezist Kiernan Dewsbury-Hall.
A pod črto je dejstvo le eno – Chelsea zapravlja ogromno, od prevzema pa še ni osvojil niti ene lovorike, niti se ni ni uvrstil v ligo prvakov. Model poslovanja Todda Boehlyja se zaenkrat kaže za kaotičnega, kar so na lastni koži občutili tudi trenerji. Mauricio Pochettino, Graham Potter in Thomas Tuchel v takšnih razmerah niso uspeli in so morali hitro zapustiti Stamford Bridge. Ob tem ni čudno, da je klub v dveh letih pod ameriškim vodstvom zabeležil finančni minus. V prvem letu 90 milijonov evrov in v drugem 144. Vodilni zdaj vse upe polagajo v Maresco, za katerega se ob pomanjkanju izkušenj tak pritisk kaj lahko izkaže za prevelikega.
