»Pravila Fife in Uefe, ki za vsako novo tekmovanje zahtevajo njuno predhodno odobritev, so združljiva s konkurenčnim pravom EU,« je po poročanju AFP v svojem mnenju zapisal svetovalec sodišča EU Atanasios Rantos.
Sodišče EU bo po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca pripravilo končno odločitev o tožbi, ki so jo snovalci takoimenovane superlige sprožili po neuspelem poskusu, da bi lani aprila ustanovili zaprto tekmovanje najbogatejših evropskih klubov. Sodbo bo po pričakovanjih izreklo v začetku prihodnjega leta.
Primer pred sodiščem EU bo po ocenah poznavalcev oblikoval prihodnost evropskega nogometa. Nekateri tako vlečejo vzporednice s prelomnim primerom Bosman iz leta 1995, ki je z odpiranjem trga za čezmejne prestope močno oblikoval nogometno krajino v preteklih 25 letih.
Glavni zagovorniki superlige so Real Madrid, Barcelona in Juventus
Projekt superlige je športno javnost pretresel aprila 2021 in hitro doživel polom. Močno se je načrtom uprla Evropska nogometna zveza (Uefa) s slovenskim predsednikom Aleksandrom Čeferinom na čelu. Ta trenutno vodi tudi najpomembnejši in najmočnejši projekt klubskega nogometa na stari celini, ligo prvakov.
Od 12 klubov, ki so ustanovili superligo, jih je devet v nekaj dneh odstopilo od projekta, ostali so le Real Madrid, Barcelona in Juventus, ki še vedno zagovarjajo to tekmovanje kot rešitev za evropski nogomet. A na drugi strani jim nogometni deležniki pod okriljem Uefe, Združenja evropskih klubov (ECA) in navijaških organizacij očitajo, da jim je mar le za lastne prihodke, za nogomet širše pa ne.
V sodnem sporu snovalci superlige obtožujejo Uefo in Mednarodno nogometno zvezo (Fifa) zlorabe monopolnega položaja, kar naj bi jim preprečilo uresničitev njihovega projekta. Na drugi strani Uefa pravi, da zagovarja model odprtih tekmovanj, zasnovanih na športnih dosežkih in solidarnosti za vse nogometne deležnike v skladu z evropskim modelom športa.
Klubi ne morejo sedeti na dveh stolih
Uefa tudi vztraja, da imajo klubi, ki bi želeli ustanoviti superligo, vso pravico to tudi storiti, a ob tem ne morejo sedeti na dveh stolih. Temu mnenju je danes pritrdil generalni pravobranilec sodišča EU.
»Čeprav ima ESLC (podjetje, ki stoji za superligo, op.avt,) pravico do ustanovitve neodvisnega tekmovanja zunaj okvirja Uefe in Fife, ne more ob ustanovitvi tovrstnega tekmovanja brez njunega predhodnega soglasja še naprej sodelovati v tekmovanjih pod okriljem Fife in Uefe,« mnenje Rantosa povzema spletna stran sodišča EU. Tako bi snovalci superlige lahko nadaljevali svoj projekt, vendar bi ob tem morali izstopiti iz vseh obstoječih tekmovanj, tako državnih prvenstev kot tudi evropskih klubskih tekmovanj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Uefa je pričakovano pozdravila predstavljeno mnenje. Za njo to »predstavlja spodbuden korak k ohranitvi obstoječe dinamike in demokratične upravljavske strukture evropske nogometne piramide. Prav tako krepi osrednjo vlogo zvez pri zaščiti športa,« je v sporočilu za javnost zapisala krovna evropska zveza.
Odzvala pa se je tudi marketinška agencija A22, ki od oktobra zastopa interese superlige. Kot je zapisala, gre za enega izmed vmesnih korakov do končne odločitve v tem sodnem sporu. Izpostavila je potrditev monopolnega položaja Uefe v mnenju ter izrazila pričakovanje, da bo »odločitev 15 sodnikov velikega senata, ki tehta primer, bolj poglobljena in zagotovila možnost klubom, da se sami odločajo o svoji prihodnosti«.
Medtem so se z zadovoljstvom na predstavljeno mnenje generalnega pravobranilca sodišča EU odzvali v ECA in navijaških organizacijah. Združenje evropskih navijačev je zapisalo: »Lani je 12 nesramno bogatih klubov poskusilo ustanoviti zaprto odpadniško ligo in na ta način uničiti evropski nogomet. Ni jim uspelo, ker so se evropski navijači skupaj postavili po robu njihovim načrtom. Trije klubi pa še naprej zagovarjajo načrt, s katerim na vsak način iščejo rešitev za lastne neodgovorne finančne poteze.«
