Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju sta znana oba nedeljska finalista, znano pa je tudi, kateri reprezentanci se bosta v soboto pomerili za tretje mesto. Nekdanji slovenski dolgoletni reprezentant Marinko Galić si je podrobno ogledal obe polfinalni tekmi. Zanj sta bili zmagi Argentine in Francije pričakovani, čeprav bi si po njegovih besedah uvrstitev v finale zaslužili tudi Maročani, največje presenečenje letošnjega svetovnega prvenstva.

Griezmann boljši v Franciji
kot pri Atleticu

»Glede na to, da so Maročani zadetek prejeli v začetni fazi tekme, so morali spremeniti način igranja, ki smo ga bili vajeni na prejšnjih tekmah. Več so morali staviti na napad. Tudi v tem so bili zelo dobri in niso zastonj prišli tako daleč. Z igro, ki so jo prikazali v sredo, bi si zaslužili tudi finale, vendar so naleteli na izkušenejšo ekipo. Francozi igrajo v vrhunskih klubih in so navajeni igranja tekem na tej ravni. Dejal bi, da so na koncu prevladale izkušnje in tudi sreča pri obeh golih, predvsem pri drugem, ko se je žoga po strelu Kyliana Mbappeja odbila neposredno na nogo Randala Koloja Muanija. Načeloma pa so bili Maročani v tej tekmi boljši nasprotnik,« je drugi polfinalni obračun letošnjega mundiala videl Marinko Galić.

»Maroko je zame daleč največje presenečenje tega prvenstva. V vsem. Tudi v fazi organizacije igre. Žoga je od zadnje linije proti srednji in nato napadalni potovala zelo hitro, v ekipi je veliko vrhunsko tehnično podkovanih igralcev in dejansko jim je manjkal le zadetek. Imeli so veliko priložnosti, zadeli tudi okvir vrat in vprašanje je, kako bi se tekma odvijala, če bi izenačili. Pred obračunom nisem pričakoval, da bodo Francozi igrali obrambno, da bodo v podrejenem položaju in da bodo čakali, kaj bo naredil Mbappe, ki pa so ga Maročani, čeprav je bil drugi zadetek v glavnem njegovo delo, zelo dobro zaprli. Agresivni so bili na vsakem delu igrišča in takoj, ko so Francozi žogo izgubili, so imeli rešitve,« je bil nad predstavami Maročanov na tem prvenstvu navdušen eden od članov zlate Katančeve generacije, ki je leta 2000 igrala na evropskem prvenstvu, dve leti pozneje pa v Južni Koreji tudi na svetovnem.

Eden ključnih mož na poti do francoske zmage nad Maročani je bil Antoine Griezmann, ki je bil povsod po igrišču, nekajkrat pa je bil prav on tisti, ki je v zadnjem trenutku odpeljal žogo izpred svojih vrat. »Pravzaprav to pri Griezmannu ni nič novega. Zanj velja, da v reprezentančnem dresu igra veliko bolje kot v klubskem. Glede njegove igralske preobrazbe pa to ni nobeno presenečenje, saj vemo, v katerem klubu igra večino svoje kariere. Vemo, kakšen sistem igre goji trener Atletica Madrid Diego Simeone, v katerem morajo teči čisto vsi, zato zanj to ne predstavlja nobene težave. Tudi pred štirimi leti v Rusiji je bil odličen in v tem trenutku je za francoskega selektorja Didierja Deschampsa najbolj hvaležen igralec.«

Vsi delajo, Messi pa igra

Manj atraktivna igra je bila v prvem polfinalu. Po začetnem otipavanju, ko sta se obe ekipi odločili za pozicijsko igro, so bili na koncu vendarle Argentinci tisti, ki so prevladovali na igrišču. Tudi po zadetku Lionela Messija, ki v Katarju igra v vrhunski formi, so bili nevarnejši nasprotnik, njihova premoč pa je bila nagrajena s prepričljivo zmago. »Pred štirimi leti sem pred začetkom prvenstva v Rusiji dejal, da bi lahko bila ena od pozitivnih presenečenj Hrvaška, negativnih pa Argentina. Če bi me nekaj podobnega vprašali tudi pred letošnjim, zagotovo ne bi stavil na Argentino, ker ima dejansko samo Messija. Vemo, kako je igral pred štirimi leti v Rusiji, nekaj podobnega sem pričakoval tudi v Katarju. Toda letos je spet tisti pravi Messi. Res je, da vsi delajo zanj, v eni od tekem je v prvem polčasu pretekel le 2,3 kilometra. Tudi proti Hrvaški v prvih 20 minutah ne vem, ali je trikrat zašprintal, bolj ali manj se je samo sprehajal, opazoval gibanje hrvaških obrambnih igralcev, opazoval igro soigralcev, nato pa, kot da se je priklopil na računalnik in natančno vedel, kaj mora narediti. Človek je resnično genialec,« je bil nad predstavo kapetana argentinske reprezentance navdušen Galić.

»V današnjem času je nogomet šel v popolno atletiko z veliko teka in fizične moči, kjer je zelo malo tehničnih igralcev in malo lepih individualnih potez. Vsi pretečejo več kot deset kilometrov na tekmo, Messi pa, če ima dober dan, preteče maksimalno pet kilometrov. Vse to samo potrjuje, da je genialec, in če z Argentino osvoji svetovno prvenstvo, bo dokončno potrdil, da je najboljši nogometaš vseh časov. Pa tudi če ne, kajti sam je svojo reprezentanco pripeljal do finala. Vsi delajo, Messi pa igra. Če se ne motim, je bil udeležen pri 80 odstotkih vseh argentinskih zadetkov v Katarju. Če je bil zame do zdaj najboljši igralec vseh časov Maradona, je to zdaj zagotovo Messi.«

Dejansko je bil Messi tisti, ki je v polfinalu jeziček na tehtnici močno nagnil na argentinsko stran. Ob tem se je na tej tekmi potrdilo, da je zdajšnja Hrvaška, ki si že z uvrstitvijo v polfinale zasluži vse čestitke, slabša od tiste pred štirimi leti. »Hrvaška se je z veliko sreče uvrstila v polfinale. Že v skupinskem delu tekmovanja so imeli veliko sreče proti Belgiji, ko je Romelu Lukaku dvakrat zgrešil nemogoče, in če bi zadel, se niti ne bi uvrstili v osmino finala, kjer so po enajstmetrovkah premagali Japonce. Podobna zgodba je bila v četrtfinalu z Brazilijo, ko so bili vso tekmo v podrejenem položaju. Lahko bi rekli, da so Hrvati igrali podobno kot igra Argentina, se pravi čvrsto, z odličnim Dominikom Livakovićem v vratih, mladim Joškom Gvardiolom, čeprav je bil proti Argentini eden od krivcev za dva prejeta zadetka, da o Luki Modriću, ki pri 37 letih igra, kot da bi bil deset let mlajši, niti ne govorim. Toda Hrvati na tem prvenstvu nimajo izrazitega napadalca, kakršen je bil recimo Mario Mandžukić, potem tudi ni več Ivana Rakitića, Ivan Perišić je štiri leta starejši, ne nazadnje tudi Modrić. Takrat so v igri imeli veliko več rešitev, vseeno pa mislim, da je Zlatko Dalić sestavil najboljšo reprezentanco v tem trenutku in njihova uvrstitev v polfinale je drugo največje presenečenje tega prvenstva.«

55:45 za Argentino

Argentinci so svetovno prvenstvo začeli s porazom proti Savdski Arabiji. Po tem nepričakovanem neuspehu so v svoji skupini celo osvojili prvo mesto, v osmini finala so z 2:1 premagali Avstralijo, v četrtfinalu po boljšem izvajanju enajstmetrovk Nizozemsko. Z enim porazom so do finala prišli tudi Francozi, ki jih je v zadnji tekmi skupinskega dela tekmovanja premagala Tunizija, vendar njeno prvo mesto ni bilo ogroženo. V osmini finala so bili veliko boljši od Poljakov, v eni najbolj kakovostnih tekem svetovnega prvenstva, vsaj za zdaj, pa so z 2:1 na kolena spravili Angleže.

»Če bodo Argentinci v prvi vrsti zaustavili Mbappeja, bodo oni svetovni prvaki. Zakaj? Zato, ker ima Argentina Messija. Prepričan sem bil, da bi ga Hrvati, če bi igrali kot proti Braziliji, lahko zaustavili, videli pa smo, da v svoji nameri niso bili uspešni. Kot sem že omenil, vsi argentinski nogometaši delajo zanj, on pa ima popolnoma odprte roke, teče, kolikor potrebuje in je ves čas svež. Tu je potem še domoljubni naboj, ki je večji pri Argentincih, in mislim, da tudi marsikateri Francoz ne bi imel nič proti, da bi Messi končno prišel še do naslova svetovnega prvaka. Tako bi dal 55 odstotkov možnosti Argentini, 45 odstotkov pa Franciji,« se je Galić dotaknil tudi nedeljske finalne tekme, medtem ko v tekmi za tretje mesto meni, da so v malenkostni prednosti Maročani.