Jan Oblak (360 minut), ocena 7: Najboljši. Edini, ki je izpolnil pričakovanja po evropskih nogometnih standardih. Kot kapetan pravi vodja (ob polčasu tekme s Srbijo je v slačilnici udaril po mizi), eden redkih v reprezentanci z zmagovalno miselnostjo, ki po zaslugi nogometne inteligence dobre bere igro in predvideva, kaj se bo zgodilo. Slovenski rešitelj na vseh štirih tekmah, fenomenalen v Oslu, ko je suvereno dobil dvoboj zvezdnikov s Haalandom.
Jasmin Kurtić (360 minut), ocena 5,5: Ker ima največ nastopov v reprezentanci (80), se obnaša kot glavni šerif na igrišču in izven njega. Boljši, ko igra bližje golu tekmeca, kar je pokazal proti Srbiji. Očitno ga motivirajo šele kritike. Pol točke nižja ocena, ker se je po tekmi s Srbijo v Stožicah obrnil proti novinarski tribuni, prijel za mednožje in izrekel nekaj kletvic.
Adam Gnezda Čerin (297 minut), ocena 6: Tihi delavec na sredini igrišča brez ideje proti Švedski, del razpada sistema v Beogradu, v Stožicah pa najprej naivna napaka za drugi gol Srbije, nato pa lep zadetek, s katerim je odprl pot do remija. Slovenija potrebuje vezista, za katerega druga nemška liga ne bo prehud zalogaj, saj je sezono preživel kot posojeni igralec Nürnberga pri Rijeki, ki pa se ni odločila za odkup pogodbe.
Žan Karničnik (285 minut), ocena 5,5: Dvoživka, saj je bil po potrebi centralni ali bočni branilec. Desni bok je njegov naravni igralni položaj. Veliko truda, a tudi naivnosti in preveč impresioniranosti s tekmecem ali stadionom. Nekatere napake je kompenziral s hitrostjo, vseh pa ne.
Jaka Bijol (294 minut), ocena 5,5: Pri selektorju ima neomenjen kredit, čeprav je zakuhal enajstmetrovko proti Švedski, naredil številne napake na tekmi proti Srbiji v Beogradu z napačnimi podajami in slabim izbijanjem žoge ter naivnostjo ob prekinitvah. V Oslu zapolnil vrzel po izključitvi Blažiča, v nedeljo v Stožicah na pravi ravni šele v drugem polčasu, saj je bil v prvem preplašen.
Petar Stojanović (270 minut), ocena 6: Ekipi je dajal energijo, dosegel mojstrski gol na Marakani in zaradi kartonov manjkal v nedeljo v Stožicah. V obrambnih nalogah je bilo preveč izgubljenih dvobojev.
Miha Mevlja (250 minut), ocena 5,5: Po skromni sezoni v Turčiji, kjer je bil več na klopi kot na igrišču, ni bil na ravni ugleda iz preteklosti, ko je bil steber obrambe reprezentance. Prepočasne reakcije, zmedenost in naivnost.
Gregor Sikošek (269 minut), ocena 5,5: Iz slovenske lige je prinesel preveč naivnosti, katere vrhunec je bila mlačna reakcija ob vodilnem golu Srbije v Stožicah. Napake v obrambi, skromen delež v napadu.
Benjamin Šeško (264 minut), ocena 6,5: Asistent za gol v Beogradu, strelec v nedeljo v Stožicah. Nedeljska tekma s Srbijo je bila prva velika, na kateri se je izkazal. Igro bo treba prilagoditi njemu, da bodo povsem izkoriščeni njegova robustnost, višina in tehnično znanje, ne pa da ga soigralci iščejo z nabijanjem žoge na pamet.
Miha Blažič (224 minut), ocena 5,5: Pod nivojem proti Švedski in Srbiji, ko je zamujal zlasti v zračnih dvobojih, soliden v Oslu do prekrška nad Haalandom za izključitev. Selitev v francosko ligo bi mu morala dati nov zagon.
Žan Celar (204 minute), ocena 5: Veliko priložnosti (zajetne minutaže je bil verjetno vesel tudi njegov menedžer Amir Ružnić), ničen učinek, ker mu je zmanjkalo znanja in nogometne inteligence za boljšo reakcijo ob redkih stikih z žogo.
Miha Zajc (194 minut), ocena 5: Dolžnik. Veliko slabše predstave kot v turškem prvenstvu. Igralec z največ znanja, ki bi moral biti kreativni vodja, a s Kekom ne najde pravega klika. Soliden le na uvodni tekmi s Švedsko.
Andraž Šporar (141 minut), ocena 6: Priložnost je dobival po kapljicah. Težko prenaša breme pričakovanj in kritike. Na ravni pričakovanj v zadnjih 27 minutah v Oslu in drugem polčasu proti Srbiji, ko je tekmecu povzročal težave s prodori ter za ekipo garal v obrambi.
Benjamin Verbič (91 minut), ocena 5,5: Zaradi vojne v Ukrajini je očitno pomanjkanje igralnih minut (825 v vsej sezoni), zato je bil v začetni enajsterici le proti Norveški, ko je garal v obrambi in tekmece (kapetana Odegaarda) udarjal po gležnjih.
Sandi Lovrić (104 minute), ocena 5: Razočaral. Igral rezervirano, ni se postavil v ospredje, da prevzame odgovornost, pogorel na Marakani, zato je zasluženo obsedel na klopi proti Norveški in Srbiji.
Jon Gorenc Stanković (64 minut), ocena 5: Predstavi nista bili v skladu s priznanjem, da je bil izbran v najboljšo enajsterico avstrijske lige. Na Marakani premalo odločnosti ob kotih ni plačal le s krivdo za prejeti gol, ampak tudi razbito glavo.
David Brekalo (125 minut), ocena 5,5: Odličen v Oslu, kjer je vedel, kako se lotiti Norvežanov, ko je Haalanda krotil z borbenostjo in predrznostjo. V Stožicah ga je robustni vodja srbskega napada Mitrović preskakoval in odrival kot naivnega mladinca.
Domen Črnigoj (69 minut), ocena 6: Nepopustljiv borec, ki mu selektor premalo zaupa, čeprav lahko teče za dva in dviguje ritem, kar je pokazal s prispevkom za preobrat proti Srbiji.
Jure Balkovec (45 minut), ocena 6: Igral le drugi polčas v nedeljo proti Srbiji, ki je bil eden najboljših v njegovih 24 nastopih za reprezentanco.
Luka Zahović (14 minut), Martin Milec (10 minut): Igrala premalo za oceno. Zahović je dobil premalo priložnosti glede na to, kako prefinjeno čuti nogometno igro in je najboljši strelec (11 golov) v svoji ekipi Pogon, ki je bila tretja v poljskem prvenstvu. Milec je imel v Oslu srečo, da po njegovem naivnem prekršku sodnik ni dosodil enajstmetrovke.
Selektor Matjaž Kek (180 minut), ocena 5: Preden je moral zaradi okužbe z novim koronavirusom v izolacijo, je ekipo vodil do poraza s Švedsko (0:2) in poloma s Srbijo (1:4), a po včerajšnjem sporočilu NZS ostaja selektor. Slovenija je vseh osem golov prejela, ko je igrala s tremi centralnimi branilci in dvema bočnima igralcema v obrambi. Ko je igrala v sistemu s štirimi branilci (Norveška, drugi polčas s Srbijo v Ljubljani), je mrežo ohranila nedotaknjeno.
Pomočnik selektorja Boštjan Cesar (180 minut), ocena 5: Ne vemo, koliko je upošteval navodila Keka po telefonu, dejstvo pa je, da je Slovenija pod njegovim vodstvom osvojila dve točki in se izognila pogromu strokovne in laične javnosti. Pogum in borbenost, ki sta bila njegov zaščitni znak v času igralske kariere, je prenesel na reprezentante. Nakazal je, da ima trenerski potencial.
