Slovenska nogometna reprezentanca je v junijskem paketu tekem za EP 2024 osvojila le točko, potem ko je v Helsinkih po nepotrebnem izgubila s Finsko z 0:2 in v Ljubljani po ogorčenem boju remizirala s favorizirano Dansko (1:1). Točkovni izkupiček je manjši, kot je načrtoval selektor Matjaž Kek, ki si je želel vsaj dva remija. Slovenija je proti Danski pokazala drugačno podobo kot v Helsinkih in nadoknadila del zamujenega na Finskem.

Občasno je tudi trpela, a ob močni energiji, ki je prihajala s tribun, je z odločnostjo in pogumom prišla do zaslužene točke, s katero je ostala v boju za nastop v Nemčiji. Za prvi dve mesti v skupini H kandidirajo kar štiri reprezentance, Finska in Kazahstan imata po 9 točk, Danska in Slovenija pa po 7. Slovenijo septembra čakata tekmi z najslabšima reprezentancama skupine: Severno Irsko (3 točke, poraza doma s Finsko in Kazahstanom) in San Marinom (0). Slovenci bodo tako sami odločali o svoji usodi.

Žan Karničnik (igral 180 minut) – ocena 6: Klasika. V fazi napada solidno, v obrambnih nalogah pa ima občasno velike težave, zato je bil na desni strani prepih, saj je prevečkrat zamujal. Na Finskem ga je Pukki preigraval kot naivnega mladinca. Danci so hitro videli, kje je Slovenija najbolj ranljiva, in tako dosegli gol za remi v Stožicah.

David Brekalo (180 minut) – 5,5: Preveč napak. Ker igra na Norveškem, dobro pozna bojeviti skandinavski slog, a te prednosti ni popolnoma unovčil, ampak je »sodeloval« pri vseh treh golih slovenskih tekmecev. Kljub napakam veliko dobrih potez in posredovanj.

Jaka Bijol (180 minut) – 6,5: Suveren. Ko je bil še »povprečni vezist«, je imel sloves Kekovega ljubljenčka. Zaupanje mu je povrnil s preobrazbo v vrhunskega poveljnika obrambe, ki je bil v odsotnosti poškodovanega Jana Oblaka tudi avtoritativni kapetan. Dobil je vse zračne dvoboje, po katerih so Danci polni modric. Če bo tako nadaljeval, bo kmalu prerasel Udinese in serie A.

Adam Gnezda Čerin (180 minut) – 7: Najboljši. Proti Finski solidno, proti Danski pa v takšni podobi, kot smo ga vajeni. V navezi z Elšnikom je bil bojeviti pitbul v zvezni vrsti, ki je tekmecu kradel žoge, šel po moško v dvoboje in avtoritativno gradil slovensko igro s prefinjenimi podajami soigralcem.

Benjamin Šeško (175 minut) – 6,5: Ljubljenec navijačev, ki jim ne deli le avtogramov in se z njimi fotografira, ampak jim podari tudi kopačke. Občinstvo je razvadil z goli, ki pa jih tokrat ni bilo. Na Finskem je stresel vratnico in zapravil tri priložnosti. Proti Danski je bil pravi maratonec s fanatično borbenostjo. Ob prekinitvah je kot izkušeni branilci dobival zračne dvoboje pred slovenskim golom. Nekajkrat je prestrašil in naredil živčnega vratarja Schmeichla, ko se je v sprintu zapodil proti njemu.

Petar Stojanović (167 minut) – 6,5: Od bočnega branilca je postal najboljši krilni igralec reprezentance. Na Finskem je bil z naskokom najboljši Slovenec, saj je bil edini s pravo energijo, zato je soigralcem pripravil tri priložnosti. Proti Danski je »letel« po igrišču in sodeloval v akciji za gol, a občasno pozabljal na obrambne naloge, s čimer je v težave spravil Karničnika.

Andraž Šporar (145 minut) – 6,5: Po slabi predstavi v Helsinkih je naravnal merilne naprave in navdušil z osmim reprezentančnim golom, ko je zadel z neubranljivim strelom po tleh. Ko ima v napadu za partnerja Šeška, končno deluje kot pravi igralec s številko devet na hrbtu.

Jan Mlakar (116 minut) – 6: Na Finskem brezzob, proti Danski je zapravil dve priložnosti v drugem polčasu s strelom v prečko in mimo gola. Na levi strani igrišča je dobro sodeloval z Janžo v defenzivnih nalogah.

Jure Balkovec (90 minut) – 5: Igralec, ki naj bi bil naslednik Jokića, je pri navijačih že zdavnaj porabil ves kredit. V Helsinkih je bil izgubljen v prostoru, ker je stal predaleč od igralca, zato so Finci prek njega dosegli oba gola.

Vid Belec (90 minut) – 5: Po prejetih zadetkih v Helsinkih so ga vsi pribili na križ, da bi lahko bolje posredoval, ko mu je šla žoga med nogama in pod roko, a glavni krivec je Kek, ki ga je postavil v gol. Grešni kozel je postal po seriji napak, ki so jih naredili soigralci. Na dosedanjih 19 tekmah (21 prejetih golov) za Slovenijo niti enkrat ni bilo presežka, ko bi z obrambami reševal ekipo in jo izvlekel do pozitivnega rezultata.

Matevž Vidovšek (90 minut) – 6: Da bo debitiral za reprezentanco proti velesili, je izvedel med kosilom na dan tekme. Ni se ustrašil, imel pa je tremo in »zelo kratko nogo«, ko je moral izbijati žogo. Prav igra z nogo je njegova šibka točka, a podobne težave imajo vsi vratarji dvometraši, izjema je le Belgijec Courtois.

Timi Max Elšnik (90 minut) – 6,5: Po skoraj 19 letih sta tekmo reprezentance znova začela dva igralca Olimpije. Novembra 2004 Cimerotič in Cesar prijateljsko tekmo s Slovaško v Trnavi (0:0), v ponedeljek pa Elšnik in Vidovšek proti Danski (vir: OptaŽabar). Glede na malo reprezentančnih izkušenj se je Elšnik dobro znašel, saj je igral racionalno in pogumno ter izkoriščal poznavanje Stožic.

Erik Janža (90 minut) – 7: Predolgo zapostavljen. Dva dni pred 30. rojstnim dnevom je odigral drugo tekmo za reprezentanco in poživil slovensko igro po levem boku. Za Balkovca je na levem boku Marcelo, ki je bil legendarni igralec Reala Madrid in brazilske reprezentance. Ob obrambnih nalogah ima v napadu tudi dober predložek.

Miha Zajc (77 minut) – 5: Dolžnik. V Helsinkih ni bilo nič od vloge, da bi bil kot umetnik organizator slovenske igre s potezo več, saj je odigral bledo in neodgovorno izgubil žogo, da so Finci dosegli vodilni gol. S Kekom nikakor ne najde prave kemije.

Sandi Lovrić (64 minut) – 5: Razočaral. Glede na veliko tehničnega znanja in odlične predstave v italijanskem prvenstvu v Helsinkih ni izpolnil pričakovanj, saj je igral neodgovorno in neborbeno. Ko je skupaj na igrišču z Zajcem, bi vsak potreboval svojo žogo.

Žan Vipotnik (35 minut), Benjamin Verbič (15 minut) in Žan Celar (5 minut): Igrali premalo za oceno.

Selektor Matjaž Kek – 6,5: V pripravi na tekmo z Dansko je bil v boljši dnevni formi kot na Finskem. Zadel je s štirimi spremembami v začetni enajsterici, ko je na klop posedel nekatere zvezdnike (Zajc, Lovrić, Verbič ...). Potem ko je na Finskem stavil na tehniko, lepoto, podajo in všečnost, so bile proti Danski v ospredju borbenost, agresivnost, disciplina in taktika, kar je tudi prineslo lepe poteze. Če bi bili vsi telesno stoodstotni, bi Slovenija lahko vseh 90 minut igrala tako kot v prvem polčasu proti Danski. To je bilo blizu popolnosti za takšno ekipo, kot je Slovenija.