Zadnji dan kvalifikacij je bilo še pet tekem v treh skupinah, pri čemer sta si po dve reprezentanci iz skupin B (Francija, Nizozemska) in I (Romunija, Švica) že predčasno zagotovili napredovanje med evropsko elito. Odprto je bilo le še v skupini D, kjer si je uvrstitev na EP že pred tem priigrala Turčija (16 točk, od razpleta zadnjega kroga je bilo odvisno samo to, ali bo osvojila prvo ali drugo mesto), v boju za Euro 2024 pa sta bila tudi Hrvaška (13) in Wales (11). Slednji bi za napredovanje potreboval zmago, ob tem pa bi morali Armenci vsaj remizirati proti Hrvatom in tako ob izenačenem številu točk (po 14) bi se nastopa v Nemčiji veselil Wales zaradi boljšega izkupička na medsebojnih tekmah z našimi južnimi sosedi (remi 1:1 na gostovanju, zmaga 2:1 doma).
Ko je Wales proti Turčiji povedel z 1:0 že v sedmi minuti (strelec Neco Williams), je bilo jasno, da Hrvaška za napredovanje nujno potrebuje skalp Armenije. Pred 20.398 gledalci na stadionu Maksimir, na katerega se je reprezentanca vrnila po 14 mesecih (prejšnje tri domače tekme je igrala v Splitu, na Reki in v Osijeku), so se razmere obrnile na glavo, ko je v 43. minuti zadel Ante Budimir za vodstvo z 1:0, potem ko je zadel z glavo na robu petmetrskega prostora in končno prebil trden armenski bunker. Član španske Osasune, katere član je od leta 2020 in za katero je na 72 tekmah dosegel kar 23 golov, je bil nato uspešen še v 52. minuti, a je sodnik njegov zadetek razveljavil zaradi prekrška.
Hrvatom je še dodatno odleglo, ko je Turčija v Cardiffu na tekmi, na kateri je bil glavni sodnik Slovenec Matej Jug, v 70. minuti izenačila na 1:1 po uspešno izvedeni enajstmetrovki Yusufa Yazicija. Do konca se izid niti v Zagrebu niti v Cardiffu ni spremenil, kar je pomenilo, da je Turčija osvojila prvo mesto v skupini (17), Hrvaška drugo (16), Wales pa tretje (12). Ekipa selektorja Zlatka Dalića se je uvrstila že na svoje sedmo EP od osmih možnih v zgodovini samostojne države (brez nastopa je ostala le leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem) in sedmo veliko tekmovanje zapored od leta 2012 (EP 2012, 2016, 2020, SP 2014, 2018, 2022), kar je uspelo le še Angliji, Nemčiji, Franciji, Portugalski in Španiji.
Junak novega hrvaškega podviga je bil 32-letni Ante Budimir, sicer rojen v Zenici v BiH, ki se je z družino zaradi vojne preselil na Hrvaško, ko je bil star le šest mesecev. Igralec, ki je bil od leta 2009 član sedmih klubov v štirih državah (Hrvaška, Nemčija, Italija, Španija), v zadnjem letu sploh ni dobil selektorjevega povabila v reprezentanco. A zaradi poškodb, odpovedi in slabih predstav nekaterih igralcev (Bruno Petković, Marko Livaja...) in svoje odlične forme je čez noč postal prvi napadalec izbrane vrste na zadnjih dveh kvalifikacijskih tekmah proti Latviji in Armeniji.
V reprezentanci je debitiral oktobra 2020 na prijateljski tekmi proti Švici, premierni gol je dosegel mesec kasneje prav tako na prijateljskem dvoboju s Turčijo, drugega pa v torek proti Armeniji. »Večer v Zagrebu se je razpletel sanjsko, tako za Hrvaško kot zame. Ni pomembno, kdo je dosegel gol, pomembno je, da smo zmagali in se uvrstili na Euro. Pred zadnjima dvema tekmama smo bili v zelo težkem položaju, skorajda že izgubljeni za Nemčijo, a smo proti Latviji in Armeniji prišli do pomembnih in odločilnih točk. Hvala vsem, ki so verjeli v nas,« je dejal Ante Budimir, 190 centimetrov visoki napadalec, ki je s Hrvaško osvojil bron na zadnjem SP 2022 v Katarju, po katerem se je znašel na seznamu odpisanih.
Zlatko Dalić, ki je selektor Hrvaške od leta 2017, je po uvrstitvi na EP priznal, da Budimir še nedavno sploh ni bil v njegovih načrtih. »Iskal sem mlajšega napadalca, a nihče ni pokazal več od njega. On je pridno in marljivo treniral ter se ni oglašal s kritičnimi in odmevnimi izjavami, čeprav so ga novinarji pogosto izzivali, naj izreče kaj negativnega. Bog ga je zdaj nagradil za vse dobro,« je ocenil 57-letni Zlatko Dalić, ki se je z zadnjih dveh SP dvakrat vrnil s kolajno: iz Rusije 2018 s srebrno, iz Katarja 2022 z bronasto. V letošnji ligi narodov je na sklepnem turnirju na Nizozemskem osvojil drugo mesto, potem ko je v Rotterdamu v polfinalu po podaljških premagal s 4:2, v finalu pa klonil proti Španiji po streljanju enajstmetrovk s 4:5.
