Predlog novele zakona zaostruje tudi ukrepe, povezane z nasiljem na športnih prireditvah. Vlada med drugim predlaga podaljšanje prepovedi udeležbe na športnih prireditvah z dveh let na deset (prepoved zajema tudi približevanje športnemu objektu), prav tako pa tudi zvišanje globe za kršitev tega ukrepa na znesek od 2000 do 5000 evrov.
Galić: To je prava poteza
Zaostrovanje boja proti huliganom pozdravlja tudi Marinko Galić, član zlate generacije slovenske nogometne reprezentance. »To je poteza, ki smo jo potrebovali že zdavnaj in bi bila morda lahko še ostrejša. Zdaj bodo lahko o obisku nogometnih tekem razmišljale tudi družine, ki jih je misel na to zaradi izgredov huliganov in bojazni, da bi se lahko kaj zgodilo njihovim otrokom, odvračala. Vemo, da posamezniki iz navijaških skupin mečejo pirotehnične izdelke tudi na navadne tribune ali celo trgajo stole in jih mečejo med gledalce. Že dolgo opozarjam, da je treba zaostriti zakon in kazni za izgrednike na športnih dogodkih,« pravi Galić, ki za to, kaj nekoga privede do tega, da na športnih prireditvah povzroča izgrede, vidi več razlogov. »Takšni posamezniki pogosto prihajajo iz socialno ogroženih družin in so imeli težko otroštvo. Brez pravega vodenja staršev so prepuščeni ulici, ta pa osebo zna narediti bolj samosvojo in pogosto tudi agresivno. Ko se več takšnih posameznikov najde v navijaški skupini, nastanejo izgredi. A s prstom ne bi kazal le nanje. Tudi klubi bi lahko naredili več, imeli z njimi vsakodnevne ali vsakotedenske sestanke, sklepali dogovore …«
Čeferin: V tujini je še huje
»Huliganstvo in nasilje nimata kaj iskati v športu,« je po dogodkih februarja letos, ko je bilo v Murski Soboti na nogometni tekmi Mura – Maribor zaradi odvrženega eksplozivnega telesa navijačev Maribora poškodovanih pet nogometašev, en član strokovnega štaba Mure in otrok, ki je bil pobiralec žog, opozoril premier Robert Golob. Konec istega meseca so se strokovnjaki z ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Olimpijskega komiteja Slovenije in Nogometne zveze Slovenije (NZS) dobili na delovnem sestanku, ki je naposled le prinesel spremembe.
Izgredi so se na slovenskih nogometnih stadionih množili že pred tem. Pred dvema letoma in pol je v Ljudskem vrtu v Mariboru eden od navijačev s tršim predmetom na tekmi z Bravom zadel stranskega sodnika Tomaža Černeta, ki so ga nato prepeljali v bolnišnico. Na derbiju z Mariborom leta 2022 v Ljudskem vrtu so pripadniki Green Dragons z različnimi predmeti obmetavali igralce na igrišču, eden od njih pa je s tribune vrgel tudi del ograje, ki je zadela in ranila policista, zato so ga odpeljali z reševalnim vozilom. Bolj na vojno fronto kot na tekmo je spominjal finale pokala leta 2023 med Olimpijo in Mariborom v Celju. Na stadionu Stožice so avgusta razgrajali navijači Rijeke, marsikaj je bilo mogoče videti na nedavnem derbiju med Olimpijo in Mariborom (po uradnih podatkih je bilo škode na stadionu za 40.000 evrov; kazni za derbi disciplinski sodnik NZS še ni izrekel), navijači Maribora so na letošnjem prvem v Ljudskem vrtu s tršim predmetom zadeli igralca Olimpije …
Vse skupaj spremlja tudi predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin, ki pa se sooča s še precej hujšimi izpadi v nekaterih drugih evropskih državah, o čemer je spregovoril tudi na nedavnem obisku ljubljanske pravne fakultete. »Nasilje navijačev v nogometu je velik problem. Opažamo, da je v porastu od epidemije covida dalje. Ne bi rekel, da imamo v Sloveniji s tem pretirano težavo. Precej hujši primeri prihajajo s Hrvaškega, iz Srbije, s Poljskega, da ne govorim o Nizozemski. Športna organizacija tu težko kaj naredi sama. Potrebuje pomoč držav, sistemov. Mi lahko kaznujemo nogometne zveze, kaj več pa težko. Problem je, ker so to idioti, ki jim je za klube in šport vseeno. Na tekmo pridejo le zaradi nasilja in da raznašajo svojo ideologijo. Gre za izrazito manjšino, kako to rešiti, pa je kompleksno vprašanje,« meni Čeferin.
Lep: V spremembah kazni ni pravega smisla
Socialno-psihološki pogled na težavo nasilja huliganov v športu je predstavil doc. dr. Žan Lep, socialni psiholog na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na pedagoškem inštitutu. »Šport je prostočasna dejavnost, ki pri ljudeh vzbuja številna čustva. Ljudje se zelo identificirajo s športniki ali z ekipami, kar lahko pojasnimo z idejo skupinske dinamike. To pomeni, da so člani, ki jih zaznamo, da so del naše skupine, za nas najboljši, nasprotnike pa razvrednotimo, kar se lahko izkaže tudi v najskrajnejši obliki s pozivanjem k nasilju. V primeru derbija pride do še večjih napetosti, saj te nastajajo že na podlagi nekaterih predčasnih, kot je zbadanje med Ljubljano in Mariborom. Potem pride še do skupinskega ravnanja, ko vsi vemo, da posameznik lahko ravna tudi drugače, kot bi sicer sam. Nekako se izgubi osebna identiteta ter se prisluhne in poistoveti idejam vodij skupin,« ocenjuje Žan Lep.
Sočasno meni, da sprememba zakona in zvišanje kazni prepovedi ogleda tekem z dveh na deset let nima pravega pomena. »Vsi vemo, da se kršitve ne dogajajo le na stadionih, temveč tudi zunaj njega. Lahko se zgodi, da neka navijaška skupina odpotuje samo v zanje nesprejemljivo mesto in tam razbije izložbe in podobno. Tega se s tem zakonom ne bo dalo rešiti,« je prepričan Lep, ki rešitev vidi drugje. »Smiselnejši so ukrepi, da mora ekipa igrati pred praznimi tribunami. To je skupinsko kaznovanje in lahko sproži psihološki učinek, da skupine same poiščejo posameznike, ki so odgovorne za nastalo situacijo, in jih tako izločijo. Predvsem pa je treba poskrbeti, da se poskuša zmanjšati občutek pripadnosti določeni skupini, a v primeru tako dolgo vzpostavljenih skupin, kot so Viole in Green Dragons, je to zelo težko,« je dodal Lep in se ozrl tudi v tujino, na primer, kako so zadeve rešili v Angliji. »Tudi tam nasilja niso izkoreninili zaradi blaznih ukrepov, ampak bolj zaradi tega, ker je družba enostavno posledice dojela kot družbeno nesprejemljive.«
Lep se je dotaknil tudi konkretnega primera, ko je navijaška skupina Green Dragons nogometaša Maribora Josipa Iličića pozvala k samomoru. »Meni se sam transparent ne zdi najpomembnejši pri tem dejanju, ampak ta kaže na širši družbeni problem, ki ga imamo. Gre za to, da je poziv k smrti nekako družbeno toleriran. Šlo je za velik plakat, kar pomeni, da ga ne more narediti le en človek, ampak je pri tem sodelovalo več ljudi z enakim mnenjem. Problem nastane tudi zato, ker verjetno obstajajo člani skupine, ki se s transparentom niso strinjali, a niso nič rekli, saj bi se počutili, kot da kršijo norme skupine. Takoj ko nasilje postane norma v družbi oziroma se zaradi njega ne zdrznemo, mora to biti jasen signal, da je nekaj hudo narobe.«
