Ko so me ljudje pred finalno tekmo spraševali, kdo bo zmagal, sem jim rekel, da Liverpool, ker se mi je zdelo nemogoče, da lahko ima Real še enkrat toliko sreče, kot jo je imel v letošnji sezoni, sploh na zadnjih treh izločilnih dvobojih proti PSG, Chelseaju in Manchestru Cityju. Vedno so bili v izgubljenem položaju, pa so se nato v zadnjih minutah rešili. Verjetno beseda sreča ni na mestu, saj znanje imajo. Toda Liverpool jih je v finalu nadigral, pa so vseeno zmagali. Mislim, da česa podobnega še nisem doživel. Lahko bi napisali scenarij in posneli film, ker bi mnogi dejali, da je to mogoče zgolj na filmskem platnu.
Sem nogometni romantik, rad gledam pravi nogomet, dinamično igro, akcije, zato mi Realova igra ni bila všeč. Pozna se, da imajo na klopi italijanskega trenerja, toda to čakanje, vseh enajst igralcev v obrambi in potem hiter protinapad, v katerem so z naskokom najboljši, mi ni najbolj blizu. K njihovemu slavju je v veliki meri prispeval napadalec Karim Benzema, ki je sezono odigral v izjemni formi in je moj favorit za naziv najboljšega igralca. Če ga ne bo osvojil letos, ga ne bo nikoli.
Evropski nogomet je v svojevrstni krizi, saj na uspeh moštev ključno vpliva denar. Šejki, ki ne vedo, kam z denarjem, vlagajo milijarde, klubski nogomet pa počasi postaja nekonkurenčen. Če bo šlo tako naprej, bomo imeli štiri enakovredne klube, vsi drugi bodo zgolj opazovalci. Da so nogometaši plačani po 40 milijonov evrov na sezono, je skregano z zdravo pametjo. Tudi zato mi nogomet ni več tako všeč, pa še tujcev je preveč. Pogrešam tiste čase, ko je lahko imela vsaka ekipa po tri tujce, nekaj podobnega bi moralo veljati tudi danes, največ pet tujih in pa šest domačih nogometašev v prvi enajsterici. To bi bilo bolj gledljivo in zanimivo, saj bi bili klubi med seboj bolj konkurenčni. Zato je bil letos uspeh Villareala, ki se je kot palček prebil do polfinala, res dobrodošel in dokaz, da so v nogometu presenečenja mogoča.
Slovenskemu nogometu se je zadnja leta malce poslabšal rejting, tudi kakovost je vprašljiva, sploh ko želimo biti konkurenčni že manjšim evropskim klubom, ki pa so finančno občutno močnejši od nas. A že v mojih časih se je govorilo, da skupinskega dela lige prvakov v Mariboru ne bomo nikoli doživeli, pa smo ga. Celo večkrat. Klub pa je nastopal tudi v skupinskem delu evropske lige. Če bo Maribor imel srečen žreb, je uspeh v Evropi mogoč, če ne v ligi prvakov, pa v evropski ali konferenčni ligi, ki je ne smemo podcenjevati, saj so tekmeci prav tako ugledni in prinašajo denar. Seveda pa je liga prvakov največja želja vseh. Maribor je nosilec nogometne prepoznavnosti Slovenije v Evropi, zato mu želim vse najboljše. Podobno tudi Kopru, Olimpiji in Muri. Če bi uspelo dvema kluboma, bi bilo fantastično.
