Slovenija si je z zmagama proti Finski v Stožicah (3:0) in Severni Irski v Belfastu (1:0) na stežaj odprla vrata evropskega prvenstva v nogometu prihodnje leto v Nemčiji. Proti Finski je prikazala najboljšo predstavo v kvalifikacijah, proti Severni Irski pa je prevladovala pragmatičnost, zato v igri ni bilo umiranja v lepoti, ampak je bilo vse podrejeno prvi slovenski zmagi v Belfastu. Slovenija je v naletu, saj je jeseni nanizala štiri zmage zapored in se spogleduje s prvim mestom v skupini. Na vrhu skupine H sta Slovenija in Danska s po 19 točkami, ki bosta novembra v Koebenhavnu igrali derbi za prvo mesto, njun tekmec za nastop v Nemčiji pa je Kazahstan, ki zaostaja štiri točke. Če bo Slovenija na Danskem zmagala, bo že na evropskem prvenstvu. V primeru remija ali poraza bo v zadnjem krogu v Stožicah (zadnje vstopnice so bile razprodane včeraj, 33 dni pred tekmo) proti Kazahstanu, ki bo prej gostil San Marino, potrebovala še točko. V vsakem primeru se obeta veseli november.
Jan Oblak (igral 180 minut) – ocena 7,5: Tretja tekma zapored brez prejetega gola. Nesporni vodja na igrišču in avtoriteta v slačilnici. Znova je pokazal, kakšna je razlika med odličnim in vrhunskim vratarjem, ki rešuje ekipo, ko je v težavah. Proti Finski je s spektakularno obrambo preprečil znižanje izida na 1:2, ki bi prineslo dramo. V Belfastu je v navezi s soigralci suvereno nevtraliziral vse poskuse bojevitih Severnih Ircev.
Žan Karničnik (180 minut) – 7: Pridna mravljica, na katero se selektor lahko vedno zanese. Proti Finski je začel zadržano, a nato dvignil kakovost igre, ko je racionalno zapiral prazen prostor in drvel v napad. V Belfastu je bilo vse podrejeno obrambnih nalogam. Na desni strani vse bolje deluje v navezi s Stojanovićem.
Miha Blažič (180 minut) – 7: Kek je pogrešal Brekala, a ga je Miha odlično nadomestil, čeprav je moral krotiti prvega zvezdnika Finske Pukkija in se tepsti z ostrimi Severnimi Irci. Čeprav navzven deluje tih in miren, je na igrišču glasni bojevnik, ki odlično komunicira s soigralci.
Jaka Bijol (180 minut) – 7,5: Pravi naslednik Boštjana Cesarja, ki je zdaj njegov mentor v reprezentanci. V igri postavnega Korošca so vse odlike, ki so krasile nekdanjega italijanskega zvezdnika Maldinija, zato bo kmalu igral v večjem klubu, kot je Udinese. Na obeh tekmah se je v zraku in tleh boril kot lev. Vseskozi zanesljiv, pravočasen, čvrst in odločen. Odlično bere igre, zato je v Belfastu popravljal napake površnih soigralcev.
Petar Stojanović (180 minut) – 7: S svojo energijo polni vso ekipo. Po osnovni izobrazbi desni bočni branilec, a mu je Kek našel mesto na krilu v zvezni vrsti, kjer ima ekipa od njega veliko več koristi, pa tudi napake so manj usodne. Vsak njegov prodor v napad je povzročil paniko v vrstah Fincev in Severnih Ircev.
Adam Gnezda Čerin (180 minut) – 7: Robert Koren sedanje generacije. Fant iz Idrije, ki so ga starši kot otroka vsak dan vozili na treninge Brava v Ljubljano, je postopoma je stopil v ospredje in postal ideolog ter motor slovenske igre. Junak rudarske bitke v Belfastu, kjer je dosegel prvi slovenski gol na kvalifikacijskih tekmah po 12 letih iz prostega strela. Zaradi lažje poškodbe v zadnjem času prostih strelov sploh ni treniral, saj je ob vsakem poskusu čutil bolečine.
Timi Max Elšnik (180 minut) – 6,5: Čeprav je zaradi velikega števila tekem v Olimpiji padel v formi, mu Kek neizmerno zaupa, saj je predan kolektivu. Na obeh tekmah boljši prvi polčas kot drugi, ko so mu pohajale moči. V obrambnih nalogah je pokazal več kot v napadu, kjer je bilo preveč napačnih podaj. Nekaj nevarnih strelov od daleč, ki so malo zgrešili cilj.
Erik Janža (174 minut) – 7: Odkritje reprezentance pri 30 letih. Od debija proti Kolumbiji do druge priložnosti je trajalo deset let. Prekmurec je rešitev za levi bok, ki jo je Kek iskal vse od upokojitve Jokića. Priložnost je zgrabil z obema rokama, ko pa je pogledal v napad, je dosegel še gol proti Finski.
Jan Mlakar (155 minut) – 6: Dolžnik. Čeprav igra le v serie B in v letošnji sezoni še ni dosegel gola, ima prednost pred Lovrićem (serie A) in Verbičem. V Belfastu zgrešil celo žogo ob priložnosti za vodstvo z 2:0.
Andraž Šporar (155 minut) – 7,5: V napadu je ob Šešku zacvetel. Proti Fincem priigrana enajstmetrovka in v slogu branilcev ukradena žoga, da je nato kot najboljši vezisti asistiral Šešku za 2:0. V Belfastu je izsilil izključitev živčnega Charelsa.
Benjamin Šeško (150 minut) – 8: Čudežni deček, kakršnega Slovenija še ni imela. Pravi zvezdnik pri 20 letih. Ima moč, višino, hitrost, motoriko, kontrolo žoge, nogometno inteligenco, občutek za igro in ubijalski zaključek, kar so dvakrat občutili Finci, čeprav se mu je vrtelo zaradi udarca tekmeca s kopačko v glavo. V Belfastu dosegel gol kot pravi centerfor, a ga je VAR razveljavil.
Žan Vipotnik (30 minut) – 7: Robustni Štajerec je proti Finski odlično zamenjal poškodovanega Šeška in zabil spektakularen gol, a je bil v nedovoljenem položaju. Trener Riera v Bordeauxu iz njega lahko naredi stroj za doseganje golov.
Jasmin Kurtić (26 minut), Benjamin Verbič (26 minut), Sandi Lovrić (15 minut), Jon Gorenc Stanković (1 minuta): Premalo igrali za oceno. Ko so v zaključkih tekem prišli na igrišče, so izpolnili nalogo, da so umirili igro in vnesli red v zvezno vrsto. Čeprav Kurtić in Verbič kot »staroselca« grejeta klop, sta se povsem podredila potrebam kolektiva.
Matjaž Kek – 7,5: Slovenija raste iz tekme v tekmo in postaja vse bolj raznovrstna. Proti Finski je bilo spektakularno, proti Severni Irski pragmatično in z nepričakovanimi težavami, ko so imeli Slovenci igralca več. Ekipa kaže tekmovalnost, psihološko trdnost, predrznost, racionalnost in samozavest. Po porazu na Finskem, kjer so tekmo začeli Belec, Lovrić, Zajc, Brekalo, je Slovenija začela nizati uspehe, ko so zaigrali Oblak, Elšnik, Mlakar, Janža, Blažič...
