Veliki večini najbolj priljubljenih športnih disciplin je med drugim skupno tudi to, da imajo precej bogato tradicijo. Le redkokateri novejši uspe v le nekaj letih od nastanka pridobiti širši krog navdušencev, če bi katero vendarle morali izpostaviti, pa bi bile to zagotovo različne izvedenke mešanih borilnih veščin, bodisi v ringu bodisi v »kletki«, saj je vse skupaj dokaj hitro postalo multimilijonski posel, pri katerem po svoji odmevnosti najbolj izstopajo tekmovanja v okviru organizacije UFC. Ta je posamezne borce izstrelila kar v druščino najbolj priljubljenih in tudi najbogatejših športnikov nasploh, zasluge za to pa gredo predvsem predsedniku Dani Whitu.
In prav Dana White se je zdaj lotil novega športnega projekta, ki je poskrbel za ogromno zavijanja z očmi in pri veliki večini tako laikov kot strokovnjakov tudi za precejšen odpor. Šport bi še najlažje poimenovali »klofutanje«, potem ko ga je odobrila športna komisija ameriške zvezne države Nevada, pa tam poteka pod okriljem Whitove organizacije Power Slap (v prevodu »močna klofuta«). Pri čemer je treba dodati, da ne gre za nikakršen izum, saj so svetovni splet že pred leti preplavili posnetki takšnih tekmovanj iz Rusije, ki so še posebej velik zagon dobila v času pandemije koronavirusa, ko so imeli ljudje pač več časa tudi za takšne stvari.
Enostavna pravila
No, če so posnetki iz Rusije delovali malce amatersko, kot bi se vsi skupaj dobili v zapuščenem skladišču ali kleti in organizirali tekmovanje, je mojster promocije Dana White vse skupaj dvignil na bistveno višjo raven. Tekmovanje je organiziral v obliki resničnostnega šova, televizijske pravice pa prodal znanemu ameriškemu programu TBS. In kako vse skupaj sploh poteka, kakšna pravila ima ta novi šport? »Gre za ultimativen test trdoživosti,« poudarja Dana White in razloži, da morata oba tekmovalca, tako »napadalec« kot »obrambni«, med »pretepom« stati v označeni coni, z vzporedno postavljenima nogama. Tisti, ki udarec prejema, torej »obrambni« igralec, mora imeti poravnana ramena, dvignjeno čeljust, pogled uprt naravnost in obe roki za hrbtom. Napadalec mora prav tako stati v svoji coni, z obema nogama vseskozi trdno na tleh, pred začetkom pa mora sodniku povedati, katero roko in koliko ogrevalnih zamahov bo uporabil pred udarcem. Pravilen, veljaven udarec je le tisti s povsem odprto dlanjo na lice, pod očmi in hkrati nad čeljustjo.
»'Obrambni igralec' se ob tem niti za hip ne sme premakniti, dvigniti ramen ali kakorkoli spremeniti položaja. Če to stori, sledijo opozorilo, kazenske točke in tudi diskvalifikacija. Posamezni dvoboj traja največ tri runde, če potem oba tekmovalca še vedno vztrajata, zmagovalca določijo sodniki, ki uporabljajo sistem točkovanja, podoben tistemu v boksu ali na nekaterih tekmovanjih v mešanih borilnih veščinah,« je še razložil White in dodal, da to, kdo bo prvi »napadalec« in kdo »obrambni« igralec, določi met kovanca, po prejetem udarcu pa ima tekmovalec 30 sekund, da si opomore, sicer je izgubil.
Izjemno nevarno tekmovanje
Power Slap je precej hitro pridobil svoj krog navdušencev, večina ljudi iz sveta »resnih« borilnih veščin pa je bolj ko ne zgrožena. »Če imate kakršnekoli dvome o tem, da se kot družba dobesedno sesuvamo, si oglejte 'power slap',« je med ogledom prve oddaje na twitterju zapisal član Hiše slavnih in boksarski promotor Lou DiBella. »Vse skupaj je podobno razbitini vlaka, od katere se je težko obrniti stran. Borec v klofutanju ... Kaj za vraga to sploh pomeni? To je kronski dokaz, kako globoko smo zabredli. Prosim, pomagajte!« je še dodal in vse skupaj označil za »organizirano poškodbo možganov«. Z njim se je strinjal še en boksarski menedžer, Dmitriy Salita, ki so ga najbolj ujezile prav primerjave z boksom. »Nočem se vmešavati v posle drugih ljudi, a prosim, ne primerjajte tega z boksom ali mešanimi borilnimi veščinami. Tam se borci od malih nog učijo obrambe, napada in tega, kako oboje kombinirati. Tu ni ničesar in kot gledalcu se mi je vse skupaj hitro zagabilo,« je povedal Salita in dodal, da »klofutanje« zanj ni nikakršen šport. »Vse skupaj bi moralo vsebovati neko vrsto obrambe, saj prostovoljno prejemanje udarcev ne more biti šport, niti nekaj zdravega. Ti fantje so deležni pretresov možganov, ki se jih povsod drugod na vse kriplje trudimo preprečiti.«
Prav zaradi takšnih odzivov je prihodnost tega športa (ali pač »športa«) še precej meglena – sicer ne gre povsem izključiti možnosti, da bi postal uspešnica, po drugi strani pa bi ga kaj hitro lahko tudi ukinili. Nenazadnje ima dovoljenje za prirejanje tekmovanj v ZDA zaenkrat le v zvezni državi Nevada, pa še tam so dolgo časa oklevali z izdajo ustreznih papirjev, a naposled menda vendarle dobili dovolj zagotovil, da ne bo nihče huje ali celo smrtno poškodovan. Ravno to se je namreč pred dvema letoma zgodilo na Poljskem, kjer je zaradi hudih poškodb glave med podobnim tekmovanjem življenje izgubil eden od udeležencev, Artur Walczak.
