Po letu 2004 v Atenah se je slovenski judo z olimpijskih iger v domovino vselej vrnil z najmanj eno kolajno. Urška Žolnir in Tina Trstenjak sta osvojili po dve, Andreja Leški, Anamarija Velenšek in Lucija Polavder pa po eno. Medtem ko imamo v Sloveniji tri zlate Slovenke, se njihove kolajne znotraj Judo zveze Slovenije (JZS) ne svetijo tako lepo. Kot kaže, številni pretresi pod vnovičnim vodstvom izkušenega funkcionarja Bogdana Gabrovca vendarle dobivajo epilog.
Judo ima v Sloveniji 72-letno tradicijo. Dolga leta ga je uspešno vodil Bogdan Gabrovec, ki se je s funkcije poslovil pred desetimi leti, ko je za dva štiriletna mandata postal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. V tem času je Gabrovca zamenjal Darko Mušič, ki je po štirih letih vodenja dobil protikandidata Lovrencija Galufa. Izid tesnih volitev med obema kandidatoma se je zavlekel od januarja do septembra 2021, ko je Galuf na volilni seji prejel pet glasov več. Pred tremi leti se je glasovanja udeležilo 73 od 74 predstavnikov klubov z volilno pravico.
OKS zapušča tudi Alja Pahor
Funkcijo generalnega sekretarja slovenskega juda je dobra tri desetletja opravljal Franc Očko. Vse do septembra lani, ko je na novo delovno mesto prišel dvakratni olimpijec Aljaž Sedej, ki je med trojico kandidatov še v času predsedovanja Galufa prejel več glasov kot protikandidatki Urška Žolnir Jugovar in Nuša Lampe. Sedej je prišel na novo delovno mesto z Olimpijskega komiteja Slovenije, in sicer v paketu lanskih številnih odhodov iz krovne športne organizacije, ko so Gabrovčevega naslednika Franja Bobinca in njegovega generalnega sekretarja Tomaža Jontesa zapustili tudi Poljanka S. Pavletič, Aleš Šolar, Rok Zupan in Borut Kolarič. Mimogrede, ta teden se z mesta tiskovne predstavnice OKS – ZŠZ poslavlja tudi Alja Pahor, ki si bo s 1. decembrom našla nov poslovni izziv.
Lansko poletje je slovenskim klubom znotraj Judo zveze Slovenije prekipelo, saj so sklicali izredni zbor članov JZS. Razlog sta bili evropski prvenstvi za veterane in v judo katah, ki ju je junija enega za drugim gostil Podčetrtek. Po zagotovilih Judo zveze Slovenije sta omenjeni prvenstvi pridelali 55.780 evrov minusa. Kot je razvidno iz obvestila zveze z dne 24. maja lani, je bila predsednica organizacijskega odbora obeh prvenstev Urška Žolnir Jugovar, ki se je po lanski neuspešni kandidaturi za generalno sekretarko slovenskega juda zaposlila na OKS – ZŠZ. Zlata olimpijka je na zadnjih igrah v Parizu opravljala funkcijo programske vodje Slovenske hiše, trenutno pa je sodelavka za marketing.
Aljaž Sedej ugotovil številne nepravilnosti
Izredni zbor članov JZS lahko po statutu skličejo le predsednik, izvršni odbor, nadzorni odbor ali tretjina vseh predstavnikov klubov, kar so storili junija lani, ko so zahtevali glasovanje o nezaupnici Lovrenciju Galufu. Predsednik JZS je najprej 22. septembra lani sklical izredno sejo za imenovanje generalnega sekretarja, na kateri je bil izbran Aljaž Sedej, 18. oktobra pa je sklical izredni zbor članov glede njegove nezaupnice. Na obeh sejah je bil ena od točk dnevnega reda sprejem novih članov JZS, ki je bil uvrščena pred točko o glasovanju za generalnega sekretarja in o nezaupnici predsedniku. Kljub temu da v registracijskem pravilniku piše, da se novi člani JZS sprejemajo le enkrat na leto, in sicer na rednih marčevskih zborih.
Sprejem novih članov je bil premaknjen na redni zbor, kot veleva registracijski pravilnik. Funkcijo vršilca dolžnosti je do 28. maja letos, ko je predsednik znova postal Bogdan Gabrovec, opravljal Borut Marošek. Do danes je novih članov Judo zveze Slovenije že 62, kolikor so jih sprejeli marca letos, kar je bilo v skladu s tedaj veljavnim statutom in registracijskim pravilnikom. Novi generalni sekretar Aljaž Sedej je ob imenovanju funkcije dobil nalogo, da podrobno pregleda vloge vseh novih članov. Na podlagi Sedejevih ugotovitev so nekatere vloge zavrnili, in sicer zaradi ugotovljenih nepravilnosti, vključno s sumom ponarejanja dokumentacije. V dveh primerih (Nogometni klub Pohorje in Boksarski klub Portorož) so v JZS vložili kazenski ovadbi na pristojno okrajno sodišče.
Vzorec povezav s posameznikom
»Na seji izvršnega odbora JZS 13. marca letos je Mitja Jenuš izpostavil problematiko papirnatih klubov, ki so bili ustanovljeni izključno za pridobivanje glasovalnih pravic, ne pa zaradi dejanskega delovanja v judu. Z ustanovitvijo več kot 30 klubov je želel opozoriti na ranljivost obstoječega sistema in spodbuditi razpravo o nujnosti spremembe statuta. Njegov pristop je bil usmerjen k zagotavljanju poštenega in preglednega sistema, ki bi dal večjo težo aktivnim in delujočim klubom ter preprečil manipulacije z glasovalnimi pravicami, kar bo dolgoročno pripomoglo k izboljšanju delovanja JZS,« so zapisali pri Judo zvezi Slovenije ter dodali: »Pri več vlogah smo opazili, da se v dokumentaciji pojavljajo neskladnosti z določili statuta, zlasti glede pogojev za članstvo, ki jih jasno opredeljuje 7. člen statuta. Obenem smo opazili vzorec povezav z določenim posameznikom, kar je vzbudilo dodatne dvome o namenu ustanavljanja nekaterih društev.«
Nova verzija statuta, sprejeta minuli petek z dvotretjinsko večino, uvaja jasne pogoje za članstvo v JZS. Najpomembnejši spremembi sta, da je eden od pogojev za včlanjevanje, da ima novi član sklenjeno pogodbo z najmanj eno osebo, ki ima izobrazbo na področju športa ali 2. stopnjo usposobljenosti pri JZS, je vpisan v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu ter ima potrjeno trenersko licenco pri JZS, pri čemer se ta oseba z vidika izpolnjevanja predmetnega pogoja lahko upošteva pri največ dveh kandidatkah ali članicah JZS. Druga velika novost je deljenje glasov na 1, 5 in 10. »Pomembno je, da ima prav vsaka članica glas, lahko pa članica pridobi pet ali deset glasov, če ima določeno število registriranih športnikov po zakonu o športu in je določeno število njenih članic nadgradilo znanje juda v preteklem letu (višja stopnja pasu),« so zapisali pri JZS.
