Komaj 19-letni Jan Šubelj (na fotografiji), ki že več let velja za najboljšega slovenskega mladinca, je na nedavnem italijanskem festivalu Vergani Cup v Bassanu del Grappa dosegel svoj drugi velemojstrski bal. S tem se je povsem približal cilju postati velemojster, saj mu za ta prestižni naslov manjka le še tretja, zadnja norma. Z osvojitvijo naslova bi postal že sedemnajsti slovenski velemojster, predvsem pa bi pomembno osvežil slovenski vrhunski šah.
Na odprtem turnirju je v devetih partijah zbral sedem točk in osvojil drugo mesto. Proti štirim velemojstrom je osvojil tri točke, kar je več kot zadostovalo za osvojitev druge velemojstrske norme. V zadnjem krogu je premagal španskega velemojstra Olega Kornejeva, krog pred tem pa je klonil še italijanski velemojster Francesco Sonic, ki ga je lepo nadigral v središčnici in ga s previdno igro v končnici premagal. Remiziral je s slovenskim velemojstrom Matejem Šebenikom (sedmo mesto) in zmagovalcem turnirja, mladim Italijanom Lorenzom Lodicijem.
Na Janov uspeh so še posebej ponosni v njegovem nekdanjem matičnem klubu ŠK Komenda, kjer so pod taktirko Franca Poglajna odkrili in vzgojili že veliko uspešnih mladih šahistov (Laura Unuk, Teja Vidic, Vesna Mihelič…). Poleg staršev mu vsa leta zvesto stoji ob strani njegov prvi trener Martin Kodrič. Ta nima slovesa vrhunskega trenerja, a je njegova predanost neprecenljiva in je očitno pravi recept za vse Janove dosežke. Čeprav je zamenjal matični klub za vodilni slovenski klub ŽŠK Maribor Poligram, njegov trener ostaja isti.
Šubelj se ne ozira na pomisleke, da bi ob drugačni strokovni šahovski pomoči lahko dosegel še več in bolje izkoristil svoj potencial. Dejstvo je, da je trenerja po šahovskem znanju že zdavnaj prerasel. A najpomembneje je, da igralec svojemu trenerju popolnoma zaupa in da trener vedno znova uspe najti tisti navdih, ki igralcu vliva moč in mu razpira krila. V mislih imamo spodbudo, moralno podporo, stoodstotno predanost in neizmerno ljubezen do šaha, ki mu jo Kodrič nudi nesebično že vsa leta.
Čez dve leti bo Jan debitiral v članski konkurenci in zanimivo bo opazovati njegove odločitve, povezane s kariero. Bo nadaljeval kot profesionalec ali pa bo morda šah celo opustil in se osredotočil na študij? Velika želja slovenskega šaha je, da bi naslov velemojstra dosegel še v mladinski konkurenci in nadaljeval šahovsko pot. A poklicno življenje šahista je vse prej kot postlano z rožicami. Izrazito je povezano s tveganji, ki zahtevajo čvrst in neusahljivo borben karakter. Zato se zanj odločajo le redki.
