Slovensko alpsko smučanje bosta na najvidnejših mestih tudi v novem olimpijskem ciklusu še naprej vodila poslovni in strokovni vodja panoge Miha Verdnik in Janez Slivnik, ki se bo odslej veliko posvečal organiziranosti v otroškem in mladinskem smučanju. Z Miho Verdnikom smo se po koncu sezone, ki je doživela vrhunec s srebrno olimpijsko kolajno Žana Kranjca, ozrli v prihodnost, ki bo po intervjuvančevih besedah precej spremenjena.
Slišimo, da se v naslednji sezoni obeta reorganizacija alpskega dela.
Res je. Otroškega in mladinskega programa se bomo lotili na drugačen način. V zadnjih šestih letih smo skušali dvigniti program reprezentance C na višjo raven po vzoru največjih nacij. Pri tem so klubi zelo trpeli, saj na lokalni ravni težko pridobivajo sredstva v mlajših kategorijah. Zato so bili stroški bolj ali manj na plečih staršev. Ustvaril se je nezdrav način razmišljanja do reprezentance C in pojavilo se je nesodelovanje klubov. Zato smo se odločili vse skupaj razbiti.
Kako?
V mladinski kategoriji bomo imeli v starostnem obdobju med 16. in 21. letom štiri trenerje, in sicer glavnega ter tri znotraj regij, ki se bodo delile na zahodno, centralno in vzhodno. Trenerjem bomo zagotovili kombije in opremo ter poskušali pokriti del stroškov na skupnih pripravah. Klubi se bodo znotraj regije povezovali, vključenih bo okoli 50 tekmovalcev. V skupinah bosta potekali kondicijska in snežna vadba, vsak tekmovalec pa bo imel skupino, v kateri bo lahko tekmoval. Omenjeni štirje trenerji bodo po vnaprej znanih pravilih znotraj regij izbrali najboljše tekmovalce, ki bodo v še bolj organiziranem okolju trenirali še več. Vsi tekmovalci bodo 1. decembra razdeljeni v državni ali mednarodni program, ki bo nekakšna reprezentanca C. Od tu naprej bomo črpali tekmovalce za evropski pokal, v nadaljevanju pa svetovni. Ker smo majhni, se bosta odslej reprezentanci za evropski in svetovni pokal povezali tesneje in bosta delovali v skupni skupini za trening.
Torej bodo odslej trenerji v svetovnem pokalu bolj obremenjeni?
Tako je. Hkrati bomo šli v moškem delu reprezentance svetovnega pokala v ločevanje slaloma in veleslaloma, saj sta si disciplini preveč različni. Pri ženskah tako velike razlike med disciplinama še ni.
Ali to pomeni, da prihaja v svetovni pokal novi odgovorni trener, bržčas za slalom, če bo Klemen Bergant še naprej sodeloval z Žanom Kranjcem?
Bergant bo ostal glavni trener, po vsej verjetnosti pa bomo res dodali še enega slalomskega trenerja. Če se nam bo le finančno izšlo. Rok Šalej bo prevzel reprezentanco evropskega pokala.
Menite, da je dobro, da naveza Kranjec-Bergant ostaja skupaj tudi po osmih letih sodelovanja?
V tej zgodbi je dal glavni igralec jasno sporočilo. Kranjec je dejal, da si želi še naprej delati z Bergantom, ki je še vedno zelo motiviran. Verjamem tudi, da bo Bergant že v prihodnji sezoni v reprezentanco vpeljal tri mlajše smučarje.
Se obeta kakšna sprememba tudi na ženski strani?
Predlog je, da bo Sergej Poljšak ostal glavni trener, ob njem pa bo Boštjan Božič, ki bo odgovoren predvsem za program Andreje Slokar. Dogovarjamo se, da bo Denis Šteharnik poleg Neje Dvornik prevzel še Meto Hrovat. Pri ženskah gremo torej v dve vadbeni skupini, med katerima bo še več skupnega delovanja in homogenih treningov.
Livio Magoni torej zapušča slovensko reprezentanco?
Da. Tako se je odločila Meta Hrovat, mi pa Livia nismo mogli integrirati v naš sistem.
Deležni ste bili številnih kritik, ker ste na mladinsko SP v Kanado odpotovali le s tremi tekmovalci.
Ni bilo naključje, da smo v Panoramo poslali le tri tekmovalce. Dva od njih bosta mladinca še naslednjo sezono, ko bosta tekmovala na prvenstvu v St. Antonu. Na prvenstvo bomo odpotovali z močnejšo ekipo in napadali kolajno.
Kdo bo v igri za kolajno?
Glavna kandidata bosta Rok Ažnoh in Anja Oplotnik.
So nova imena sadovi vašega dela in sistema, ki ste se ga lotili pred šestimi leti?
Dejstvo je, da se je panoga za alpsko smučanje leta 2015 sesula v prah in je bilo treba vse skupaj vzpostaviti na novo. Najprej smo se ukvarjali s tem, da smo preživeli, zdaj pa bi se radi razvili. Verjamem, da je vse skupaj moralo biti tako, kot je bilo. Na podlagi izkušenj smo prišli do zaključkov, kako bi radi peljali slovensko alpsko smučanje. Doslej nismo imeli možnosti sofinancirati mlajših kategorij, zdaj jih imamo.
O kakšnih zneskih je govor?
V naslednji sezoni bomo sposobni participirati 350.000 evrov. Naš cilj je, da bi se v roku dveh do štirih let z novim sponzorskim sistemom razvili tako, da bomo prispevali po 800.000 evrov na sezono.
Slovenija ima 13 reprezentantov v svetovnem pokalu. Je takšna številka maksimalna?
Toliko jih bomo imeli tudi v prihodnji sezoni. Zavedamo se, da nekateri od njih vstopajo v zaključno obdobje športne poti. Zelo dobro nam kaže, da bomo v naslednjih dveh letih v svetovni pokal priključili štiri do pet tekmovalcev. Menim, da je za bazo, ki jo imamo, takšna številka maksimalna in jo bomo spremljali tudi v naslednji generaciji. Zavedati se moramo, da smo glede na število reprezentantov ena najboljših nacij na svetu in da smo v šestih disciplinah popolnoma v ospredju.
S kolikšno bazo pa razpolagate?
V državnih in pokalnih tekmovanjih do 12, 14 in 16 let smo imeli letos 300 otrok, redno pa se jih tekem udeležuje 260. Leta 2015 smo imeli denimo na teh prvenstvih 198 otrok. Vse manjši je tudi osip iz otroške v mladinsko kategorijo. Menim, da so to naši dometi. Storili bomo vse, da bomo vsakemu alpskemu smučarju, ki bo prišel v mladinsko kategorijo, zagotavljali program, ki bo stroškovno precej dostopnejši kot doslej.
Večkrat tarnate, da ste edina slovenska športna panoga, ki nima svojega poligona. Kaj ste na tem področju storili v šestih letih?
Ogromno, a moram žal priznati, da nismo uspešni, saj se večkrat zaletimo v steno ali naletimo na zaprta vrata. Naša športna panoga je zakonsko diskriminirana. Nemogoče je pridobivati sredstva za infrastrukturo po obstoječem zakonu o športu. Dejstvo je, da smo po smučiščih organizirani tako, da nam dajejo proge na razpolago smučišča. Te proge se drugače obdeluje, kar je za upravljalca čisti dodaten strošek, poleg tega pa se mora odpovedati še deležu smučišča. Finančnega računa tu ni. Naj povem, da je v Kranjski Gori predlani za količino opravljenega dela v treh mesecih takšen strošek znašal okrog 70.000 evrov. Dolgoročno si prizadevamo, da bomo z upravljalci smučišč sodelovali tako, da jim bomo sposobni sofinancirati naše programe s pomočjo državnih sredstev.
Kakšna bi bila rešitev?
Da bi država priznala, da so tereni, ki so v lasti upravljalcev, naš športni objekt. To se je doslej zgodilo le enkrat.
Kdaj?
Pred tremi leti, ko je zadevo sprožila takratna ministrica Maja Makovec Brenčič. Postopek se je prenesel v mandat Jerneja Pikala, ki so ga kasneje izpeljali na direktoratu za šport pristojnega ministrstva. Na razpis smo se prijavili z olimpijskim centrom Kranjska Gora. S tega naslova imamo danes tri sisteme za polivanje vode, 500 zaščitnih mrež in sedem snežnih topov. Ti topovi so v Kranjski Gori na dveh poligonih, terenu svetovnega pokala in smučišču Podles.
Bližajo se parlamentarne volitve. Ste morda v navezi s političnimi strankami za rešitev vaših težav?
Trenutno se dogovarjamo z ministrstvom za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec. Imeli so posluh pri pravilniku za sofinanciranje žičniških naprav. Tista smučišča, ki nam dajejo na razpolago dodatne terene, bodo po določenem koeficientu deležna sredstev. Takšen je vsaj predlog, ki sicer še ni potrjen. Dodal bi, da je bil pred kratkim sprejet nov zakon, v katerem bodo sredstva, do 30 milijonov evrov na leto v letih ob 2023 do 2027, namenjena novi infrastrukturi in njenemu posodabljanju. Tu bomo skušali pridobiti razumevanje pristojnega ministrstva, da za razdelitev sredstev ne bodo vključeni le objekti po zakonu o športu, torej z javno in državno lastnino. Ta razpis mora biti končan do konca marca prihodnjega leta.
Kako boste v primeru, da Zlata lisica ne bo gostila svetovnega pokala, nadomestili 150.000 evrov, ki jih prejmete iz naslova marketinških pravic?
V tem trenutku nam kaže, da bomo imeli v naslednji sezoni pol milijona evrov manj kot v minuli sezoni. Z nekaterimi sponzorji ne bomo več sodelovali, kar je posledica svetovne zdravstvene krize. Mariborskih tekem nimamo v predračunu. Funkcioniramo tako, da razpolagamo s sredstvi, ki so na voljo. Če jih je kaj več, se prenesejo v naslednjo sezono.
Kakšen bo torej proračun alpskega dela za prihodnjo sezono?
Kot rečeno, še ni dokončen. Računam pa, da bomo zbrali med 3,2 in 3,3 milijona evrov.
