Vaša ekipa je bila pred finalom pokala Slovenije velik favorit, vendar ste to morali potrditi tudi na igrišču.

Mariborčani so tekmo začeli brez pritiska, sproščeno in v prvih dveh nizih so se resnično odlično upirali. Na drugi strani so od nas pričakovali, da bomo v finalu zmagali, vemo pa, da je največ presenečenj, ko o prvem mestu odloča le ena tekma. Na srečo imamo v ekipi veliko izkušenejših igralcev, ki so že vajeni takšnih tekem in so nam mlajšim igralcem pomagali, da smo premagali pritisk. Na koncu smo prepričljivo prišli do zmage. Zdaj, ko sem že drugo sezono v ekipi, sem že ponotranjil, da moramo doma osvajati lovorike, vedno višji pa so cilji tudi v ligi prvakov.

Omenili ste ligo prvakov, kjer vam ne gre vse po načrtih. To je predvsem domači poraz proti Maaseiku, ki je na papirju najslabša ekipa v vaši skupini.

Zagotovo je bila to tekma, ki bi jo morali dobiti. V četrtem nizu smo že bili blizu zmage, vendar je potem prišlo do preobrata. Na preostalih treh tekmah smo dokazali, da znamo igrati tudi, če je nasprotnik kakovostnejši. Tu mislim na Varšavo, žal pa nam je lahko, da v Berlinu nismo iztržili več. Kar nam ni uspelo v Nemčiji, bomo skušali popraviti doma in v Tivoliju premagati najboljšo nemško ekipo.

S to zmago bi ostali v igri za uvrstitev v pokal CEV, kamor se uvrstijo tretjeuvrščene ekipe rednega dela lige prvakov.

Zavedamo se, da smo priložnost za napredovanje v ligi prvakov že zapravili, toda tudi tretje mesto je zelo mamljivo, saj prinaša igranje v pokalu CEV. V njem med drugimi igra Trentino, lanski zmagovalec lige prvakov, kar dovolj zgovorno kaže, da gre za kakovostno tekmovanje.

Kaj vam še manjka, da bi bili v ligi prvakov še bolj konkurenčni?

Če bi bili navajeni vsak teden igrati težke tekme, bi se v ligi prvakov lažje soočali z zaključki nizov, kjer pridejo do izraza izkušnje. Žal v domačem prvenstvu tega nismo deležni, zato skušamo to pomanjkanje nadomestiti na treningih. A to ni enako, vendar skušamo vplivati na tiste zadeve, na katere lahko.

Berlin, ki se v zadnjih letih bolj ali manj redno uvršča v končnico lige prvakov, je v letošnji sezoni v nemškem prvenstvu v 15 krogih izgubil le tri nize. Kako ga premagati?

Berlin ima odlično ekipo, o čemer ni nobenega dvoma. Naša priložnost bo v tem, da bomo tokrat mi tisti, ki ne bomo pod pritiskom zmage. Če se bomo sprostili in uživali v svoji igri, bomo zelo neugoden tekmec, kar smo dokazali že v Berlinu, upam pa, da bomo na koncu uspešnejši. Dobro je, da smo imeli po novem letu že dve tekmi, tako smo se spet navadili na tekmovalni ritem. Verjamem, da smo dobro pripravljeni na obračun z njim.

Izhajate iz generacije, ki je leta 2021 v Albaniji osvojila naslov evropskega prvaka, kjer ste bili razglašeni tudi za najboljšega sprejemalca tega prvenstva. Kako ste zadovoljni s svojim razvojem? Je bil prihod v Ljubljano pravilna odločitev?

Prepričan sem, da je bila odločitev prava. V ACH Volleyju lepo poskrbijo za mlajše igralce, zato nimam nobenega razloga, da bi se nad čimer koli pritoževal. Seveda je še veliko prostora za moj razvoj, kar lahko pridobim s treningi in še večjim odrekanjem.

To sprašujem zato, ker se v bližnji prihodnosti obeta zamenjava generacije v članski reprezentanci. Lani ste na turnirju v Antalji v ligi narodov že dobili svojo priložnost.

Šele ko si v reprezentanci, vidiš, kaj pomeni igrati odbojko na najvišji ravni. To, da sem bil del tega, je bilo nekaj posebnega in šele tam spoznaš, kakšno znanje in izkušnje imajo naši nosilci igre. Že to, da treniraš z njimi, je priložnost za razvoj, kaj šele če igraš.

Ali je v vaši generaciji med igralci dovolj želje, da nasledijo Tineta Urnauta in druge, ki že več kot desetletje krojijo svetovni vrh reprezentančne odbojke?

V moji generaciji je veliko igralcev, ki želijo napredovati in so se pripravljeni odreči prostim poletjem. Že v mlajših kategorijah nam je bila največja čast igrati za reprezentanco, prepričan sem, da bo tako tudi v članski. Morda naše državno prvenstvo ni tako kakovostno, kot so nekatera druga, vendar v njem mlajši igralci lahko napredujemo. Nekateri, kot sta Rok Bračko in Nik Mujanović, že igrajo v francoski ligi.

Se tudi vi že vidite v tujini?

Za zdaj še ne. Všeč mi je projekt, ki ga imajo v ACH Volleyju, poleg tega bi rad pred morebitnim odhodom v tujino končal ekonomsko fakulteto. Potem bomo pa videli, kakšen bo moj razvoj.