Potem ko je Leon Marchand julija lani na svetovnem prvenstvu v Fukuoki s 4:02,50 popravil najdlje trajajoči svetovni rekord (4:03,84) v moškem plavanju na 400 m mešano, njegov dotedanji lastnik Michael Phelps ni skrival navdušenja nad njegovim dosežkom. »Ta fant ima potencial, da prebije mejo štirih minut,« je, ko je takrat 21-letni Francoz popravil njegov rekord z olimpijskih iger v Pekingu, kjer je osvojil kar osem zlatih kolajn, dejal Michael Phelps.

Bowman zapustil univerzo v Arizoni

S 23 zlatimi kolajnami, tremi srebrnimi in dvema bronastima je najuspešnejši športnik olimpijskih iger v Fukuoki Marchandu tudi podelil zlato odličje. Za mladega francoskega plavalca je bil to poseben trenutek. »Phelps je bil vedno moj vzornik. Njegovi dosežki so neverjetni in vedno sem ga občudoval, vendar si želim, da bi utrl svojo pot in da me ne bi nenehno primerjali z njim. Že to, da lahko treniram pod vodstvom njegovega trenerja Boba Bowmana, je zame izjemna izkušnja in priložnost za učenje,« poudarja 22-letni Francoz, ki se je pred tremi leti vpisal na univerzo Arizona State, kjer študira informatiko. Velik interes kaže za tehnologijo in analitično razmišljanje, kar mu koristi tudi pri plavanju, kjer je pomembna analiza podatkov in tehnik.

Dolgoletni trener Phelpsa Bowman pa ni edina stična točka med nekdanjim in zdajšnjim najboljšim plavalcem na svetu, ki sta nase opozorila v najstniških letih. »Velikokrat me sprašujejo o podobnostih med njima. Na kratko bi dejal, da oba izkazujeta izjemno mentalno trdnost in osredotočenost na cilje. Prav tako imata neverjetno sposobnost prilagajanja in učenja novih tehnik, skupno jima je tudi trdo delo in predanost treningom,« je o svojem nekdanjem in zdajšnjem varovancu dejal izkušeni 59-letni trener Bob Bowman, ki je 1. aprila letos nepričakovano zapustil mesto plavalnega trenerja na univerzi v Arizoni in odšel na univerzo v Teksas. Za zdaj odgovora, ali bosta Bowman in Marchand še naprej sodelovala, ni.

Bil je suh in sramežljiv

Zanimivi so plavalni začetki morda v tem trenutku najpopularnejšega francoskega športnika, ki se je s plavanjem začel ukvarjati pri štirih letih. Starša plavalca, oče Xavier se lahko pohvali s srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu 1998 na 200 m mešano, medtem ko mama Celine ni dosegala tako dobrih rezultatov, sta mu obljubila obisk v McDonald'sa, če bo preplaval celotno dolžino bazena v domačem Toulousu. Vendar je trajalo kar nekaj časa, da je dokončno vzljubil plavanje, saj se je vmes preizkusil tudi v ragbiju.

»Na začetku je plaval dvakrat, trikrat tedensko, včasih pa sploh ni želel priti na trening. Bil je tudi precej suh in sramežljiv, saj je pri 11 letih tehtal le okoli 40 kilogramov. Že v začetku je bil precej dober, ne pa tudi izjemen. Predvsem je bil vesel, da je bil s sovrstniki. Želel se je le dobro zabavati,« je o svojem nekdanjem varovancu dejal njegov prvi trener Nicolas Castel, ki je vsako leto od njega zahteval nekaj več. »Bil je tih, vendar je poslušal trenerje in se hitro učil. Pomembno je bilo izboljšati njegovo koordinacijo. Vsakič, ko smo si zastavili cilj, smo ga dosegli. Ni bilo trenutka, ko smo si rekli, da je to nov Michael Phelps. Zgodilo se je postopoma.«

Ni se še navadil na zvezdništvo

Marchand, ki uživa v poslušanju glasbe, igra pa tudi klavir in kitaro, se šele navaja na zvezdniške trenutke. »Vse to je zame nekaj novega, čudnega, kajti še pred olimpijskimi igrami sem bil samo eden od plavalcev, ki si želijo v Parizu čim bolje plavati. Dejstvo je, da je za mano popoln teden in občutek zmag pred domačim občinstvom je nekaj izjemnega. Štirih zlatih kolajn nisem pričakoval, toda trdo delo, ki sem ga vložil v priprave, je obrodilo sadove. Rad bi se zahvalil svoji ekipi, družini in trenerju Bowmanu za neomajno podporo,« je o svojem fantastičnem dosežku dejal šesti plavalec v zgodovini olimpijskih iger, ki je na enih osvojil več kot štiri zlate kolajne. Ob Phelpsu, ki mu je to uspelo kar dvakrat, so bili to le še Mark Spitz (sedem zlatih v Münchnu 1972), Kristin Otto (šest zlatih v Seulu 1988), Matt Biondi (pet zlatih v Seulu 1988) in Katie Ledecky (štiri zlate v Riu de Janeiru 2016).

Do konca olimpijskih iger si bo skušal ogledati čim več tekem v košarki in odbojki, komaj čaka tudi na atletski finale na 200 m, predvsem pa, da bo lahko z družino odšel na dopust. Kam, ni želel razkriti, že tako so mu novinarji in oboževalci ves čas za petami.