Javna tajna pred začetkom olimpijskih iger je v slovenskem taboru bila, da bo najštevilčnejša reprezentanca v Parizu osvojila vsaj dve kolajni. Zanju naj bi poskrbela atlet Kristjan Čeh in športna plezalka Janja Garnbret, ki jo jutri čaka drugi del polfinala, ko se bo po osvojenih vseh štirih balvanih pomerila v težavnosti. Slovenska atletika je dočakala dan D danes, ko je svetovni in evropski prvak v metu diska naskakoval svojo prvo olimpijsko kolajno. Ni je dočakal. Prvo polovico je kazalo dobro, v nadaljevanju pa je tekmece senzacionalno presenetil Jamajčan Roje Stona, ki v karieri še nima kolajne z velikega tekmovanja, na stadionu Stade de France pa je vrgel natanko 70 m ter postal olimpijski prvak. Osmoljenec finala je bil Slovenec, redni osvajalec kolajn na velikih tekmovanjih, ki na največjem športnem tekmovanju znova ni osvojil odličja.

»Zdaj sem zelo razočaran, saj sem želel osvojiti olimpijsko kolajno. Po dnevu ali dveh bom ponosen na dosežek. Vrgel sem dva metra več kot v Tokiu in več kot v Rimu, kjer sem bil evropski prvak.«

Kristjan Čeh

Za najboljšim slovenskim atletom je turbulentna sezona. Drugič v svoji karieri je pred začetkom olimpijske sezone zamenjal trenerja, natančneje je pred Tokiom pred tremi leti ostal brez njega, ko sta se razšla z Gorazdom Rajherjem. Na Japonskem je s petim mestom zamudil priložnost za osvojitev kolajne. S kasnejšim trenerjem Estoncem Gerdom Kanterjem je postal svetovni prvak, evropski naslov v Rimu pa je osvojil pod vodstvom novega trenerja Estonca Marta Oltmana. Uspeh v Italiji je dal Čehu krila, saj na evropsko prvenstvo ni pripotoval kot prvi favorit.

Razburljiv finale z neželenim slovenskim izkupičkom

Po naslovu v Rimu je Čeh v nadaljevanju sezone sicer zmagoval, a njegovi meti niso dosegali želenih daljav, zato je v Pariz ni pripotoval tako samozavesten, kot si je želel. Življenje si je otežil v kvalifikacijah, saj se je v finale uvrstil šele z deveto daljavo (64,80 m). Da je bil v finalu razpoložen precej bolje, je pokazal v svojem prvem metu, ko je kot drugi z daljavo 67,27 m vrgel tekmecem rokavico. Tudi drugi silaki so bili razpoloženi, najbolj med njimi pa letošnji novi svetovni rekorder Mikolaš Alekna, ki je prevzel vodstvo (68,55 m). Ptujčan mu je odgovoril na lep način ter mu z daljavo 68,41 m dihal povsem za ovratnik. Orodje je vrgel dlje kot junija v Rimu, ko je postal evropski prvak (68,08 m). Medtem ko se je aktualni olimpijski prvak Daniel Stahl prebil na tretje mesto (66,95), je Matthew Denny tekmecem pokazal, da v Parizu ne bo evropskega prvenstva. Avstralec je z daljavo 69,31 m je v izjemno zanimivem finalu prevzel vodstvo.

Čeprav so pred drugim metom Alekno zaradi polfinalnega teka žensk na 400 m ustavili, to Litovca ni zmedlo. Sijajno formo je potrdil z novim olimpijskim rekordom (69,97 m) ter napovedal, da bo na Stade de France padla sedemdesetica, ki jo je letos Čeh vrgel le enkrat, in sicer 10. maja v Dohi. Na četrto mesto se je prebil bronasti olimpijec iz Tokia in letošnjega EP v Rimu Avstrijec Lukas Weisshaidinger. Tretji met Kristjana Čeha je pokazal nihanja, saj je disk zalučal v zaščitno mrežo in pokazal, da mu je olimpijski stres zlezel pod kožo. Kot tudi Alekni, ki je prav tako vrgel v zaščitno mrežo.

4 olimpijske kolajne je po zaslugi Primoža Kozmusa (zlato leta 2008 in srebro leta 2012), Brigite Bukovec (srebro leta 1996) in Jolande Čeplak (bron leta 2004) dosegla slovenska atletika.

Kot zadnji se je med najboljšo osmerico z daljavo 65,79 m uvrstil Nemec Clemens Prüfer, kar kaže, kako kvalitetni je bil olimpijski finale, ki se je nadaljeval senzacionalno. Jamajčan Roje Stona je namreč v četrti seriji s krepko izboljšanem osebnim rekordom z natanko 70 m prevzel vodstvo ter slovenskega rekorderja potisnil na četrto mesto. V četrti seriji je Čeh vrgel 66,36 m, v peti 66,34 m ter se postavil pod veliki pritisk zadnjega meta, ki mu ni bil kos. »Začel sem dobro, stopnjeval mete, tretji, ki je končal v mreži, je bil po mojem najboljši. Imel sem v rokah daljši met, a vseeno sem lahko z daljavami zadovoljen. Imel pa sem obilico športne smole. Da bo Jamajčan vrgel 70 metrov, ni pričakoval nihče,« je svoj nastop ocenil Kristjan Čeh. »Zdaj sem zelo razočaran, saj sem želel osvojiti olimpijsko kolajno. Po dnevu ali dveh bom ponosen na dosežek. Vrgel sem dva metra več kot v Tokiu in več kot v Rimu, kjer sem bil evropski prvak,« se je tolažil.

Tina Šutej po pričakovanju

Tina Šutej je nastopila na svojih četrtih olimpijskih igrah, hkrati pa v svojem tretjem finalu. S petim mestom je bila najboljša pred tremi leti v Tokiu. Letos je prišla na igre brez možnosti za osvojitev prvega odličja z največje tekme, saj je večji del sezone zaradi poškodbe izpustila, tudi evropsko prvenstvo v Rimu. V finale se je prebila skozi šivankino uho, nastop pa si je priborilo kar 19 atletinj, zaradi česar so organizatorji finale prestavili z 19. ure na 18.15. Tina Šutej je na tradicionalno razprodanem stadionu Stade de France ogrela slovenske ljubitelje športa, saj je z nastopom končala še pred 19.30, eno uro preden je Kristjan Čeh prvič vrgel disk. Začetno višino 440 cm je preskočila v tretjem poskusu, na 460 cm pa je zaključila finale kot zadnja, 19.

Ljubljančanka, ki živi in pod vodstvom trenerja Milana Kranjca trenira v Celju, je bila pred prihodom v Pariz realna, saj se je zavedala, da zaradi pomanjkanja treninga nima možnosti za osvojitev vidnejšega rezultata, kljub temu pa je bila ponosna na uvrstitev v finale. »Vseeno sem mislila, da bo rezultat boljši. Roka me ne boli, a so roke na splošno bolj 'švoh' kot so bile na prejšnjih tekmovanjih. Nisem imela maksimalne moči in če nisi močan z zgornjim delom telesa, ne upravljaš ti palice, ampak palica tebe. Enostavno ne morem skakati,« je svoj nastop ocenila Tina Šutej.

Tina Šutej je v olimpijskem finalu skoka ob palici opravila šest skokov, uspešna pa je bila le na začetni višini 440 cm. Foto: AP

Tina Šutej je v olimpijskem finalu skoka ob palici opravila šest skokov, uspešna pa je bila le na začetni višini 440 cm. Foto: AP

Od sedmerice slovenskih atletov do konca olimpijskih iger čaka nastop le še Klara Lukan, ki bo v petek (ob 20.55) nastopila v finalu teka na 10.000 m. 

Atletika v številkah

Končne uvrstitve, ženske, palica: 1. Kennedy (Avstral) 4,90, 2. Moon (ZDA) 4,85, 3. Newman (Kan) 4,85, 19. Šutej (Slo) 440, moški, 400 m: 1. Hall (ZDA) 43,40, 2. Hudson-Smith (VB) 43,44, 3. Samukonga (Zam) 43,74, 3000 m zapreke: 1. El Bakkali (Mar) 8:06,05, 2. Rooks (ZDA) 8:06,41, 3. Kibiwot (Ken) 8:06,47, disk: 1. Stona (Jam) 70,00 m, 2. Alekna (Lit) 69,97, 3. Denny (Avstral) 69,31, 4. Čeh (Slo) 68,41, mešani pari, hoja, maraton: 1. Španija 2,50:31, 2. Ekvador 2,51:22, 3. Avstralija 2,51:38.

Priporočamo