Za Košarkarsko zvezo Slovenije ni najbolj uspešno leto. Začelo se je z odhodom generalnega sekretarja Radoslava Nesterovića, nadaljevalo pa s polomom ženske reprezentance na domačem evropskem prvenstvu in s sedmim mestom moške na svetovnem prvenstvu. To glede na okoliščine ni bil neuspeh, a hkrati ni skrivnost, da so bila pričakovanja večja. »Tu je potrebno omeniti še poškodbi Eda Murića in Vlatka Čančarja, ki sta nas kar precej vrgli s tira. Sledili so problemi s sodniki, ki so zamaknili druge kadrovske rošade. Prva taka je imenovanje Aleša Križarja za generalnega sekretarja. Imeli smo tri možnosti. Prva je bila, da pripeljemo kakšnega drugega nekdanjega igralca, a smo ugotovili, da primerjava z Nesterovićem ne bi bila vsakomur po godu. Lahko bi iskali človeka od zunaj, kar se nam ni zdelo dobro. Na koncu smo se odločili za notranjo rešitev. Smo pa tik pred tem, da pripeljemo vsaj enega nekdanjega igralca, ki bo nekakšna vez med igralci in pisarno,« je na druženju s sedmo silo povedal predsednik Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Matej Erjavec.

Predvsem evropsko prvenstvo za ženske se je izkazalo za močno brco v temo, ki je posledično pomenilo tudi to, da Slovenija ni mogla konkurirati za organizacijo enega od štirih kvalifikacijskih turnirjev za olimpijske igre. A Erjavec meni, da je bila organizacija tekmovanja neuspeh le po rezultatski plati. »Ker nam je vlada pomagala že pri organizaciji evropskega prvenstva za ženske z 1,4 milijoni evrov, bi jo bilo nekorektno postavljati v položaj, ko bi od nje zahtevali še 4 ali 5 milijonov za organizacijo kvalifikacijskega turnirja za olimpijske igre. Sploh v teh razmerah, ko mora skrbeti za obnovo po poplavah. Rezultatsko se nam na evropskem prvenstvu za ženske ni izšlo, posledično pa je bil slab tudi obisk. So pa nas poslovno in vsebinsko pohvalili praktično vsi. Tekmovanje smo sklenili z negativno ničlo. Minusa je bilo okoli 20.000 evrov, kar bo zveza zlahka pokrila. Po evropskem prvenstvu v rokometu za ženske je bilo 70.000 evrov minusa, kar bi bil za nas že precej večji zalogaj.«

Rojstvo otroka ti življenje obrne na glavo

Tako kot celotna slovenska javnost so tudi pri KZS pozorno spremljali žreb kvalifikacijskih skupin za olimpijske igre prihodnje leto v Parizu. Želeli so si tiste v Portoriku, čeprav bi bila finančno in logistično precej večji zalogaj. Na koncu je Slovenija pristala v edini drugi možni, v Grčiji, ki je tudi najtežja od vseh. »Težje skupine ne bi mogli dobiti. Ko sem govoril z Luko Dončićem, mi je dejal, da je dobro, a če smo odkriti, je pred nami izredno težka naloga. Hrvaška se je začela dvigovati, ima odlično zasedbo. Dominikanska republika je kakovostna, kar je pokazala na svetovnem prvenstvu. Premagati Grčijo z Giannisom Antetokounmpom pred njihovimi navijači, če bomo dobili to priložnost, pa bo pravi podvig. Optimizem črpamo iz podatka, da se leta 2021 nihče od gostiteljev turnirjev ni prebil na olimpijske igre. Dejstvo je, da domača dvorana prinaša tudi dodaten pritisk za gostitelja.« Slovenija bo pred potjo v Atene po vsej verjetnosti igrala tri pripravljalne tekme. 22. junija v Kaunasu in 25. junija v Ljubljani, obakrat z Litvo, v zvezi pa iščejo še tretjega nasprotnika. Hkrati vodilni v krovni košarkarski organizaciji ničesar ne prepuščajo naključju in iščejo tekmeca tudi za obdobje med kvalifikacijami in olimpijskimi igrami, če se tja prebijejo.

Kot je bilo razvidno že iz odgovorov Erjavca po koncu svetovnega prvenstva, bo reprezentanco še naprej vodil Aleksander Sekulić. Ta je leta 2021 izbrano vrsto pripeljal na krstne olimpijske igre v Tokiu in tam skoraj osvojil kolajno, nato pa razočaral na lanskem evropskem prvenstvu in na nek način tudi na letošnjem svetovnem. »Izvršni odbor tega še ni uradno potrdil. Kot sem omenil, se je vse zavleklo zaradi problematike s sodniki. Sem se pa s Sekulićem vse dogovoril, da bo reprezentanco vodil v naslednjem ciklu, torej do evropskega prvenstva 2025.« Na vprašanje, če je potipal tudi klimo znotraj ekipe in če morda po treh letih ni prišlo do nasičenosti med selektorjem in igralci, je Erjavec odgovoril, da načelom tega ne počne. »Bolj kot o tem se z igralci pogovarjaš, ali bodo igrali za reprezentanco. A ker imamo skoraj družinski odnos, je beseda nanesla tudi na selektorja. Da bi prišlo do kakšne nasičenosti, nisem zaznal.«

S kakšno zasedbo bo Slovenija nastopila na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre, je trenutno še neznanka. Ker je bil Luka Dončić glavni pobudnik tega, da bi eno od skupin gostila tudi Slovenija, je Erjavec to razumel kot indic, da bo glavni slovenski zvezdnik igral. »Težko verjamem, da bi nekdo dal takšno pobudo, nato pa ga ne bi bilo. Čeprav je potrebno vedeti, da ti rojstvo otroka življenje obrne na glavo. Lahko pred tem delaš še ne vem kakšne načrte, pa se ti nato vse podre,« pravi Erjavec. Dodal je, da bo, če bo šlo vse po načrtih, Edo Murić zagotovo z izbrano vrsto v Atenah, medtem ko si je Vlatko Čančar križne vezi strgal kasneje, hkrati pa bo pomembna tudi želja njegovega kluba v ligi NBA Denverja. Tudi zaradi tega ga bo delegacija KZS v bližnji prihodnosti obiskala v ZDA.

Slovenija v boj za EP 2029

Če se Slovenija ni odločila za kandidaturo za organizacijo kvalifikacij za olimpijske igre, pa se bo zagotovo za evropsko prvenstvo 2029. Erjavec je to že naznanil vodilnim pri Evropski košarkarski zvezi Fiba Europe. Prvotni načrt je, da bi pri nas igrali eno od skupin. Za organizacijo zaključnega dela Fiba Europe zahteva dve veliki dvorani, a se to glede na države, ki se bodo prijavile za organizacijo, lahko spremeni. Nenazadnje je bilo tako pri določanju gostiteljev za evropsko prvenstvo 2025, ko bo ena od skupin in zaključni del v isti dvorani v Latviji. »Aprila se bomo lahko uradno prijavili, nato pa bodo novembra 2025 pri Fibi Europe oznanili organizatorje. Latvija je z isto dvorano dobila organizacijo tudi zaključnih bojev zaradi situacije med Rusijo in Ukrajino. Predvidevamo, da za leto 2029 ne bo tako, a smo pripravljeni na vse,« razmišlja Erjavec.