Čeprav je zadnjič na parket stopil 22. aprila lani, ko je ob porazu Milwaukeeja proti Miamiju na tretji tekmi prvega kroga končnice v ligi NBA v slabih štirih minutah vknjižil dve točki, se bo eden najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov Goran Dragić uradno od športne poti poslovil jutri. V ta namen je organiziral spektakularno poslovilno tekmo, na kateri se bo trlo zdajšnjih in nekdanjih košarkarskih zvezdnikov in funkcionarjev, ki so na takšen ali drugačen način sodelovali ali vplivali na potek njegove kariere, izkupiček dogodka pa bo šel v dobrodelne namene.
Dvorana v Stožicah bo pokala po šivih, saj so karte pošle v nekaj minutah. Čustvenih trenutkov zagotovo ne bo manjkalo, organizatorji pa obljubljajo tudi veliko presenečenj. Ob uradnem odhodu v športni pokoj smo preleteli največje uspehe v karieri Gorana Dragića.
Naslov evropskega prvaka (2017)
Zlati kapetan. Naziv, ki bo Gorana Dragića spremljal do konca življenja. Pod njegovim vodstvom je namreč slovenska reprezentanca leta 2017 dosegla nekaj nepredstavljivega. Čeprav je bila želja po prvem odličju košarkarske reprezentance na velikih tekmovanjih vedno prisotna, si nihče ni upal pomisliti, da lahko nekdaj poseže po zlatu.
Dragić ga je pred odhodom na prvenstvo stare celine 2017 hrabro napovedal, nato pa v Helsinkih in Carigradu perfektno vodil soigralce. V finalu proti Srbiji, ki ga je Slovenija dobila s 93:85, je dosegel 35 točk, nato pa prejel tudi naziv najkoristnejšega igralca (MVP) turnirja ter se z zlatimi črkami za vedno vpisal v zgodovino slovenskega športa.
»Nisem igral le jaz ali Luka. Ko je bil Luka poškodovan, jaz pa sem imel krče, so bili odlični Vidmar, Prepelič, Randolph, Blažič, Nikolić... To je lepota tega športa. Ponosen sem na vse soigralce,« je po uspehu kariere v Carigradu povedal Goran Dragić, ki je kasneje posledično prejel tudi nagrado za najboljšega evropskega košarkarja leta ter športnika leta v Sloveniji.
Igralec, ki je najbolj napredoval, in tretja peterka lige NBA (2014)
Sezona 2013/14 je bila statistično ena najboljših Dragićevih v ligi NBA. Pri Phoenixu je pod vodstvom trenerja Jeffa Hornaceka postal obraz franšize in prikazoval odlične predstave. Povprečno je na tekmo beležil po 20,3 točke, 5,9 asistence in 3,2 skoka, na koncu sezone pa bil nagrajen z nazivom igralca, ki je v sezoni najbolj napredoval. Ob tem je pristal tudi v tretji najboljši peterki lige. »To so bili prvi koraki k pravi uveljavitvi v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. Ko gledam nazaj, je bila vse skupaj posledica zaupanja trenerja in izjemnega okolja, v katerem sem užival,« je o drugem obdobju v Phoenixu povedal Dragić.
Tekma Vseh zvezd (2018)
Po izjemnem uspehu z reprezentanco na evropskem prvenstvu 2017 je Dragić z odličnimi igrami nadaljeval v ligi NBA. Ko sprva ni bil izbran med rezervne igralce za tekmo Vseh zvezd, je bil nekoliko razočaran, a je kmalu za tem le postal prvi Slovenec, ki je nastopil na prestižnem obračunu, na katerem igrajo največji zvezdniki. Potem ko se je poškodoval Kevin Love, je namreč zasedel njegovo mesto v moštvu LeBrona Jamesa in v enajstih minutah in pol na parketu dosegel dve točki.
»Izjemna izkušnja, za katero sem izredno hvaležen, da sem jo lahko izkusil. Zdaj lahko rečem, da sem v karieri nastopil tudi na tekmi Vseh zvezd v ligi NBA, a v bodoče bi raje videl, da bi imel nekaj prostih dni z družino,« je bil iskren Ljubljančan.
Finale lige NBA (2020)
Ko je bil svet v primežu koronavirusa, je za nekaj veselja v Sloveniji skrbel ravno Dragić. V posebnem mehurčku na Floridi je prikazoval izjemne igre in z Jimmyjem Butlerjem Miami privlekel vse do velikega finala lige NBA, kjer jih je čakal LeBron James z LA Lakers. A usoda se je takrat z njim poigrala, saj si je na začetku prve tekme strgal tetive v levem stopalnem loku, ob drugih poškodbah, ki so še pestile njegovo moštvo, pa možnosti za osvojitev šampionskega prstana več ni bilo. »Vedno se bom spraševal, kaj bi bilo, če bi bilo. A imel sem lepo kariero, tako da se s tem preveč ne obremenjujem,« pravi.
Prva peterka na domačem evropskem prvenstvu (2013)
Čeprav so bili apetiti na domačem evropskem prvenstvu leta 2013 smeli, Slovenija pod vodstvom selektorja Božidarja Maljkovića ni bila kos nalogi. Premalo izkušenj je imel tedaj tudi Dragić, ki je na četrtfinalni tekmi proti Franciji nekoliko pregorel v želji po dokazovanju proti tedanjemu asu Tonyju Parkerju. A je na tistem prvenstvu ne glede na vse izstopal, zato je na koncu pristal v najboljši peterki turnirja. Tega ni pričakoval, zato je finalno tekmo spremljal od doma, po telefonskem klicu pa je moral odbrzeti v Stožice po nagrado in slikanje.
Zlato na evropskem prvenstvu do 20 let v Brnu (2004)
Prvi pravi uspeh v karieri je Dragić izkusil na evropskem prvenstvu do 20 let v Brnu na Češkem. Čeprav mu tedaj selektor Ivan Sunara kot najmlajšemu v ekipi ni namenil veliko igralnega časa, pa se je vseeno v času v mladi izbrani vrsti naučil ogromno. »Vsak trening in vsako tekmo sem jemal kot učenje. Želel sem napredovati, kot se je le dalo,« se je pred kratkim v intervjuju za Dnevnik spominjal Dragić.
