V 80. letu starosti lahko človeka preseneti le še redko kaj. Denimo to, da po njem poimenujejo košarkarsko igrišče v ligi NBA. To se je zgodilo legendarnemu Patu Rileyju, nekdanjemu košarkarju, trenerju in zdaj funkcionarju v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. Za vse, kar je naredil za franšizo Miami Heat, se mu je klub oddolžil z gesto, ki je v New Yorku rojeni košarkarski velikan ni pričakoval. »Večinski lastnik kluba Micky Arison mi je za to povedal 22. septembra in me popolnoma šokiral. Da bo nekdo tako nagradil moje življenjsko delo, si nisem nikoli predstavljal. Sam sem velik sanjač in Micky Arison mi je ene od sanj uresničil. To ni bilo nekaj, kar sem pričakoval, a sem zaradi tega izjemno počaščen,« je pred številnimi ljudmi, s katerimi je v karieri sodeloval, tudi slovenskim košarkarjem Goranom Dragićem, povedal Pat Riley.
Dragiću predal posebno kartico
»Ko sem prišel na prvi sestanek z njim po prihodu v Miami, mi je podaril kartico s sliko trofeje za naslov prvaka v ligi NBA. Rekel mi je, naj si jo spravim v denarnico in naj si jo pogosto ogledam, ker da je to edini cilj Miamija v vsaki sezoni,« se je enega prvih srečanj s Patom Rileyjem, ki ima vzdevek The Godfather (boter), po prihodu v Miami v intervjuju za Dnevnik spominjal Goran Dragić. Prav pokal Larryja O'Briena je tisti, ki je zaznamoval Rileyjevo kariero. Sprva ga je osvojil leta 1972 z LA Lakers kot igralec. V igro je prihajal s klopi, slačilnico pa je tedaj delil s takimi asi, kot so Wilt Chamberlain, Jerry West, Elgin Baylor in Gail Goodrich. Od košarkarske kariere se je poslovil že pri 31 letih, tri leta kasneje pa ga je Paul Westhead, ki je zaradi hude nesreče pri LA Lakers zamenjal glavnega trenerja Jacka McKinneyja, pripeljal kot svojega pomočnika. Skupaj sta že v prvi sezoni osvojila šampionski prstan.
Dve sezoni kasneje je nasledil McKinneyja, z Magicom Johnsonom in Kareemom Abdulom-Jabbarjem pa začel »showtime« ero pri LA Lakers, v kateri je z Armanijevimi oblekami in polizano pričesko tudi sam postal zvezdnik. V vitrino kluba iz Kalifornije je prinesel štiri naslove prvakov (1982, 1985, 1987, 1988). Leta 1991 se je preselil v New York in ga v štirih sezonah enkrat pripeljal v veliki finale, ne pa tudi do končne zmage. Na Florido, ki je postala njegov dom, je odšel leta 1995, Miamiju leta 2006 prinesel prvi naslov prvaka, po trenerski upokojitvi leta 2008 pa uspešno delo nadaljeval v vlogi predsednika kluba. Leta 2010 je v ekipo zvabil LeBrona Jamesa in Chrisa Bosha, ju združil z Dwyanom Wadom, pod vodstvom trenerja Erika Spoelstre, ki ga je sam izbral za svojega naslednika, pa je v letih 2012 in 2013 prišel še do dveh šampionskih prstanov. Izjemen podatek je, da se je Pat Riley od trenutka, ko je leta 1967 prišel v ligo NBA, do danes v različnih vlogah pojavil kar v 25 odstotkih finalnih serij v tem obdobju.
Brez žene Chris mu ne bi uspelo
»To je poseben trenutek. Ne le zame, ampak tudi za številne ljudi, ki prisostvujejo temu dogodku. Pat je del Miamija že 30 let, ki so minila bliskovito. Vsi, ki smo z njim na tej divji, a še kako zabavni vožnji, smo mu lahko večno hvaležni. V roke nam je dal podrobne načrte, kako zmagovati,« je med drugim dejal Erik Spoelstra, ki je na klopi Miamija začel svojo 17. sezono v vlogi glavnega trenerja. Prvo zveneče ime, ki ga je Riley pripeljal v Miami, je bil Alonzo Mourning, danes podpredsednik kluba. »Pred 30 leti si me v Miami pripeljal z odprtim srcem in eno samo vizijo, da osvojimo naslov prvaka. Nisi se ustavil, dokler ti ni uspelo, ob tem pa si pokazal mešanico uglajenosti in tekmovalnosti, ki je ne bo več mogoče ponoviti,« je povedal nekdanji vrhunski center.
Pat Riley je med drugim izpostavil, da je v trenerski karieri pri LA Lakers, New Yorku in Miamiju vodil 188 igralcev. Vsakemu od njih se je zahvalil, kot tudi trenerjem in funkcionarjem, s katerimi je sodeloval. Od vseh pa je posebej izpostavil ženo Chris, ki je pomagala pri organizaciji svečanega večera. S prstom je pokazal na mesti na igrišču, kjer je zdaj njegovo ime. »Bilo je neke poletne noči na nabito polni promenadi v San Diegu, ko sem zagledal nekaj popolnega. Najlepšo žensko vseh časov. Njena poletna obleka z motivi cvetja se je nežno zibala, ko je hodila proti meni. Ko sem se zazrl v njene lešnikove oči, mi je srce poskočilo. Planil sem za njo, kot je nekdaj Udonis Haslem na izgubljene žoge na igrišču. Najina pot se bo nekdaj končala, a to tu bo večno. Uspelo nama je. Ljubim te.«
