O dogajanju v slovenski moški članski reprezentanci v zadnjih letih je bilo prelito ogromno črnila. Kljub vrhunskemu Luki Dončiću prevladuje občutek, da je izbrana vrsta sposobna več, predvsem v smislu podobe na parketu, pa tudi v rezultatskem pogledu. Vse bolj je nezadovoljna tudi javnost, ki to izraža ob vsaki priložnosti. Na Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) na to gledajo kot del posla in so še vedno neomajani pri podpori selektorju Aleksandru Sekuliću. Predsednik KZS Matej Erjavec pravi, da so dosežki slovenske reprezentance v skladu z njihovimi pričakovanji in da ima javnost morda nerealne zahteve.

O črti pod letom 2024 za Košarkarsko zvezo Slovenije

Za nami je turbulentno leto z vzponi in padci. Če začnem z delom, kjer je bilo največ polemik, torej moško člansko reprezentanco. Uvrstili smo se na evropsko prvenstvo, ne pa na olimpijske igre. Oboje je bilo pričakovano in logično. Ženska članska reprezentanca je blizu uvrstitvi na evropsko prvenstvo, presenetili pa so nas poleti mladi z dvema kolajnama. Želja je, da se v podobnem ritmu razvijajo tudi naprej in v prihodnje tvorijo okostje članske reprezentance. Na klubski ravni me veseli niz zmag Olimpije. Še bolj bi bil vesel, če bi slovenski igralci imeli večje vloge. Dejstvo pa je, da delujejo in igrajo dobro in da so tudi dobro vodeni. V drugih klubskih sredinah pogrešam več ambicij. Dodal bi še, da smo vložili kandidaturo za eno od skupin evropskega prvenstva 2029. Zaenkrat nam kaže dobro, čeprav bo konkurenca močna. Španija in Grčija si želita tudi zaključne boje, potem pa so tu Litva, Nemčija, Finska, Nizozemska, Slovaška, Estonija in mi. Odločitev bo padla maja.

Javnost ima lahko svoje mnenje, lahko sugerira, kdo naj bi bil selektor, ampak to na nas ne sme vplivati. Vsak ima pravico povedati svoje mnenje, ampak mi se pod tem pritiskom ne smemo odločati, temveč moramo narediti tisto, kar je po našem videnju najboljše. Druga stvar pa so pričakovanja javnosti. Kakšna so, sploh ne vem. Ampak če javnost vsakič pričakuje kolajno, je to nerealno. Ne samo za nas, za vsako reprezentanco.

O slabih predstavah članske reprezentance

Prvi polčas kvalifikacijske tekma za evropsko prvenstvo v Lizboni proti Portugalski in tekma proti Hrvaški na kvalifikacijah za olimpijske igre v Pireju sta bila katastrofalna. Vse ostalo je bilo po pričakovanjih. Grčija je bila objektivno močnejša, še posebej glede na naše stanje, igrala je tudi pred domačimi navijači. Portugalska ni močnejša, a bi lahko imela tudi štiri zmage in bila brez poraza, glede na to, da smo jo tako mi kot Izrael premagali za vsega točko. V kvalifikacijah izgubljajo tudi druge velike reprezentance. Z igro ne moremo biti zadovoljni, a realnost je takšna, da se je čez kvalifikacije potrebno prebiti in to je na koncu vse, kar šteje. Mene na teh tekmah lepota igre ne zanima, temveč zgolj rezultat. Cilj pa smo dosegli. Ob tem me zanima še priključevanje in razvoj mladih, kar smo tudi naredili, tako ne da morem reči, da nisem zadovoljen.

O tem, da se med igralci in selektorjem čuti zasičenost

To ste me prav v vašem mediju vprašali že lani ob tem času in bi po vsej logiki, če bi bila, zasičenost morala biti še večja. A je ne zaznavamo. Tudi igralci so po tekmah večkrat javno podprli selektorja Aleksandra Sekulića. Ko sem z ekipo na poteh, v hotelih, na treningih..., ne opažam zasičenosti. Trening pred tekmo s Portugalsko v Lizboni je bil eden najboljših v zadnjih letih. To je 'pokalo'. Drugo pa je, kaj si misli javnost. Če bi se kot predsednik oziral na javnost, potem nima smisla, da sem na tem položaju. Mene so izvolili klubi zato, da vodim košarkarsko zvezo, se pravi, da delam nekaj za njih, jasno pa je, da sem najbolj na udaru ravno zaradi iger in rezultatov moške članske reprezentance. Ker sem neobremenjen in nisem plačan za to delo, moram s svojimi sodelavci delati v dobrobit slovenske košarke. Zagotovo se me dotakne, ko vidim negativna mnenja javnosti, ali bolje, dela javnosti, ker pač drugi del misli drugače, ampak se ne vključuje v javne razprave. Vendar je to nekaj, kar ne sme vplivati na moje odločitve. Mora pa to, da imamo razpoložljivega selektorja, da imamo razpoložljive in zdrave igralce, da so odnosi med njimi dobri... To so stvari, na katere s sodelavci gledamo. In rezultat, rezultate pa smo dosegli.

O tem, če ne bi bilo smotrno v eri Luke Dončića poizkusiti z uveljavljenim trenerskim imenom

Okoli Luke Dončića je ogromno pričakovanj, precej tudi neupravičenih. V reprezentanco prinese dodano vrednost, ne zmore pa vsega sam oziroma skupaj s selektorjem. Mi rabimo mlade igralce, ki jih bomo priključili in poskušali do leta 2029, ko verjamemo, da bomo gostili eno od skupin evropskega prvenstva, sestaviti kar se da močno ekipo. Če hočejo današnji mladci leta 2029 igrati na prvenstvu stare celine, pa morajo najprej dobiti priložnost v dobrih klubih, kar žal v prevodu pomeni odhod v tujino, saj pri nas samo eden igra na evropski ravni. Kdo bo takrat vodil reprezentanco, ne vemo. Kot tudi ne, kdo bo predsednik košarkarske zveze. Moramo pa se zavedati, da se ti mora za vrhunski rezultat na velikem tekmovanju veliko stvari poklopiti, drugim pa se ne smejo. Danes je krog za odličja na evropskem prvenstvu izjemno širok. Deset kandidatov je za naslov prvaka, teh istih deset pa lahko tudi izpadel v četrtfinalu.

O tem, če bi kakšno tekmovanje tudi rezultatsko žrtvovali in se osredotočili na pomladitev reprezentance

Da in ne. Razmišljamo, da na kakšnem rezultat ne bi bil na prvem mestu, a po drugi strani to z Dončićem težko naredimo. Poskusili bomo narediti oboje, morda v tem smislu, da ne bi na igralce vršili pritiska s ciljem odličja, temveč samo, naj odigrajo po najboljših močeh in bomo videli, kam jih bo to prineslo.

O tem, če je članska reprezentanca v zadnjih letih izkoristila svoj potencial

Edini pravi spodrsljaj v zadnjih letih je bil četrtfinale na evropskem prvenstvu 2022 proti Poljski. Na svetovnem prvenstvu 2023 smo presegli pričakovanja, kvalifikacije za olimpijske igre poleti so bile odraz stanja s poškodbami, ne glede na igro pa smo se uvrstili na evropsko prvenstvo 2025. Glede na to ne morem reči, da nismo izkoristili potenciala. Kakšen pa je pravzaprav naš potencial? Koliko igralcev imamo mi v ligi NBA in evroligi? Bodimo realni. Po mojem mnenju smo med desetimi najboljšimi reprezentancami v Evropi. Presenetimo lahko vsakega od teh desetih, proti vsakemu pa lahko tudi izgubimo in ne pridemo v četrtfinale na evropskem prvenstvu. To je realnost in posledica ciklov v reprezentancah.

O zdravstvenih stanjih Josha Neba in Vlatka Čančarja

Zdravstveno stanje Neba nas skrbi, saj ne vemo natančno, pri čem smo. Ima smolo, je pa izjemen igralec, ki bi ga radi imeli februarja na razpolago, da osvoji selektorjev sistem. Je naša prva izbira za mesto naturaliziranega igralca in upam, da bo čim hitreje zdrav. S Čančarjem smo na vezi, z njim veliko govori Saša Dončić. Ostaja pozitiven. Na izbiro je imel dve možnosti zdravljenja. Odločil se je za tisto, po kateri bo hitreje znova na parketu in upamo, da je bila pravilna. Tudi on ima ogromno nesreče s poškodbami, a verjamem, da se mu bo vse enkrat vrnilo.

O pripravljenosti Luke Dončića za igranje v slovenskem dresu

Nam je zelo pomembno, da rad prihaja v reprezentanco. Ni skrivnost, da izredno uživa v igranju za reprezentanco, da prihaja v izbrano vrsto zaradi vzdušja, druženja s prijatelji, predvsem pa izredne tekmovalnosti. Trudimo se ustvariti okolje, v katerem se počuti dobro. Tudi v tem pogledu, da so kar se da visoki standardi potovanja, bivanja, treniranja...

O javni izmenjavi mnenj s slovensko košarkarsko legendo Petrom Vilfanom

Ni bilo nikakršnega izmenjavanja mnenj. Sam sem samo odgovoril na vprašanje novinarja, kako vidim zadevo. Ne prej in ne zdaj o tem nisem in ne bom govoril. Vsak ima o določeni stvari svoje mnenje, svoj pogled in to spoštujem. 

Priporočamo