Žiga Samar velja za enega tistih mladeničev, ki predstavljajo prihodnost slovenske košarke. Pri vsega 21 letih je podpisal pogodbo za evroligaško Albo, pri kateri bo ostal vsaj štiri sezone. Samar se je dve leti kalil v mladinski šoli Reala Madrida, nato sezono preživel pri španskem tretjeligašu Zamori, lani pa nase močno opozoril z izjemnimi predstavami pri prvoligašu Fuenlabradi. Debitiral je tudi že v članskem reprezentančnem dresu na tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo proti Finski v Kopru, kjer je pustil odličen vtis. Zdaj je 197 centimetrov visoki organizator igre znova na seznamu selektorja Aleksandra Sekulića, ki je pred časom Jeseničana močno pohvalil. Prav lahko se tako zgodi, da bo Samar septembra igral na prvem velikem članskem reprezentančnem tekmovanju v karieri.
Po kvalifikacijskih tekmah proti Finski, ko ste debitirali v članskem reprezentančnem dresu, ste znova del izbrane vrste. Verjetno
odličen občutek?
Izjemno sem počaščen, da me je selektor Sekulić uvrstil na reprezentančni seznam za evropsko prvenstvo. Igranje za reprezentanco mi je tokratno poletje manjkalo, saj sem do zdaj venomer bil del mlajših selekcij. Druženje z reprezentanti mi predstavlja veliko veselje, reprezentanca pa mi daje ritem v življenju. Komaj sem čakal, da so se priprave začele.
Kaj pričakujete od
reprezentančne akcije?
Prišel sem z mislijo, da poskušam čim bolj pomagati in biti na voljo selektorju za kar koli. Potem pa bomo videli, kam me bo to pripeljalo. Ob tem si želim, kar se da veliko naučiti in napredovati. Imel bom priložnost sodelovati s takšnim asom, ko je Luka Dončić, morda tudi z Goranom Dragićem in seveda tudi ostalimi. Poskušal bom odnesti največ, kar lahko.
Želja po preboju v dvanajsterico,
ki bo odpotovala na evropsko
prvenstvo, je bržkone velika?
Ogromna. Preboj med dvanajsterico bi mi pomenil veliko. Poskušal se bom dokazovati iz dneva v dan, glavni osebni cilj pa je, da bi bil del izbrane vrste tudi na prvenstvu stare celine. A če na koncu morda ne bo prišlo do tega, tudi ne bo konec sveta.
Kako ste spremljali reprezentanco leta 2017, ko je postala
evropski prvak?
To je bilo moje prvo leto v Madridu. Že poleti smo šli z reprezentanco do 16 let pogledati nekaj tekem članske izbrane vrste. Bili smo navdušeni, nismo pa si mislili, da lahko postanemo evropski prvaki. A iz tekme v tekmo je bilo bolj očitno, da lahko to moštvo naredi nekaj izjemnega. Vsi smo bili presrečni, ko smo postali evropski prvaki.
Ste bili močno razočarana, ker niste bili zbrani na naboru lige NBA?
Niti ne. Na začetku sezone nisem niti pomislil, da bom tako blizu izboru, kot sem na koncu dejansko bil. V ZDA nisem niti šel z namenom, da bi bil izbran na naboru. Vodila me je želja po novi izkušnji. Na koncu se je v bistvu vse razpletlo odlično.
Kaj ste pravzaprav počeli v ZDA?
V ZDA sem odšel takoj po koncu klubske sezone. Sprva sem bil na skupnih treningih igralcev, ki se dokazujejo pred naborom. Nato sem opravljal treninge pod nadzorom moje agencije, bil pa med drugim v Dallasu in še nekaterih drugih mestih, kjer sem treniral za NBA moštva pred naborom, tako da mi je čas minil zelo hitro. Pridobil sem veliko izkušenj in novih znanj, ob tem pa spoznal tudi nekaj ljudi, ki mi bodo morda v nadaljevanju kariere lahko priskočili na pomoč.
Kako bi ameriški način košarke
primerjali z evropskim?
Evropski mi je precej bolj pisan na kožo. A zdaj sem spoznal še ameriškega in iz njihovega način razmišljanja potegnil nekaj stvari, ki mi bodo pomagale pri razvoju.
Po vrnitvi ste podpisali dolgoročno pogodbo z berlinsko Albo. Kako to, da ste se odločili za ta korak?
Želel sem narediti korak naprej v karieri. Od majhnih nog sem si želel igrati v evroligi, kjer Alba igra. Obenem je v zadnjih letih dokazala, da je zelo dober klub za mlade igralce. Kar nekaj posameznikov je pri njih naredilo pomembne korake v karierah. Podpisal sem štiriletno pogodbo. V prvem letu me bodo morda kam posodili, nadaljnja tri pa je dogovor, da sem del prve ekipe.
Ste imeli tudi kaj stikov
s Cedevito Olimpijo?
Olimpija me je kontaktirala, a sem se na koncu odločil za Albo.
