Na spektaklu ob športni upokojitvi Gorana Dragića se je trlo predvsem velikanov iz sveta košarke. Imena, ki so prišla v Ljubljano na njegovo zadnjo tekmo v karieri, so bila veličastna in tudi v našem mediju že večkrat našteta. Na tribunah dvorane v Stožicah je bilo mogoče videti tudi številne pomembneže iz politike, poslovnega sveta in nekatere slovenske šampione iz drugih športov, kot so Peter Prevc, Janja Garnbret, Toni Vodišek ... Med tistimi, ki so si v živo ogledali Goranov spektakel ali se udeležili njegove gala večerje večer prej, pa ni bilo predstavnikov Košarkarske zveze Slovenije (KZS), kar le potrjuje že znano dejstvo, da med krovno slovensko košarkarsko organizacijo in zlatim kapetanom ni več ljubezni.

»Oni že vedo, zakaj jih ni. Naj ostane pri tem,« je medijskim predstavnikom ob začetku dvodnevnega dogodka pojasnil Goran Dragić. Zgodba med njim in zvezo se je začela krhati na evropskem prvenstvu 2021. Takrat se je Ljubljančan vrnil iz reprezentančnega pokoja, v katerega je odšel po osvojitvi naslova evropskega prvaka leta 2017. Znova je združil moči z Luko Dončićem, v povezavi z drugimi reprezentanti pa je veljala prepričanost, da lahko spišejo novo pomembno poglavje v slovenski košarkarski zgodovini. A vsa zgodba se je hitro sfižila. Začelo naj bi se z nekorektno neuvrstitvijo Gregorja Hrovata na končni seznam dvanajsterice, ki je potovala na prvenstvo stare celine, nadaljevalo pa na njem, ko selektorju Aleksandru Sekuliću ni uspelo ustvariti pravih pogojev, v katerih bi potegnil maksimum iz tega, kar je imel na voljo. Zaradi ne najboljše podobe na parketu in slabe komunikacije je bil Dragić vse bolj nezadovoljen, česar ni skrival, pozneje pa se je izvedelo, da je bil presenečen tudi nad potezo predsednika KZS Mateja Erjavca, ki se je po presenetljivem izpadu v četrtfinalu proti Poljski pred mediji Dragiću zahvalil za vse, kar je storil za Slovenijo, in ga s tem poslal v vnovični reprezentančni pokoj, čeprav naj se o tem ne bi pogovarjala.

Sodu naj bi nato izbila dno poznejša poteza vodilnih v zvezi, ki so se odločili za prekinitev sodelovanja z arhitektom največjih reprezentančnih uspehov Radoslavom Nesterovićem, ki mu je Dragić izredno zaupal. Ni skrivnost, da si je Nesterović ravno v tistem obdobju prizadeval za vrnitev Igorja Kokoškova na selektorski položaj in bil pri pogovorih z njim tudi precej uspešen. Nekdanji reprezentančni center in prvak v ligi NBA s San Antonio Spurs o razlogih za odhod iz zveze v javnosti ni govoril, na poslovilni tekmi Gorana Dragića pa je medijem le namenil nekaj pomenljivih besed. »Mislim, da je to vse, kar se tiče mojega udejstvovanja v slovenski košarki. Tukaj so zdaj mlajši, pametnejši in z več energije, tako da bodo to zdaj oni prevzeli.«

Pri KZS so pred začetkom dvodnevnega dogajanja ob Dragićevem slovesu upokojili številko 3, ki jo je nosil pri pohodu na naslov evropskega prvaka, in se mu zahvalili za vse, kar je naredil za slovensko košarko. A kot rečemo, vabila na njegov dogodek niso prejeli, prejel ga ni niti selektor Sekulić, ki je bil sicer del zgodbe v Helsinkih in Carigradu. »Goran Dragić je legenda slovenske košarke in zlati reprezentančni kapetan. Zato smo v njegovo čast na Košarkarski zvezi Slovenije upokojili reprezentančni dres s številko 3. Veseli nas, da sta dogodka ob njegovem košarkarskem slovesu uspela. Vašega konkretnega vprašanja, zakaj na dogodek niso bili povabljeni predstavniki Košarkarske zveze Slovenije, pa ne moremo komentirati, saj tega ne vemo,« so na naše poizvedovanje odgovorili pri KZS.« Da takšnega asa, ki bi imel tudi po upokojitvi ogromno ponuditi slovenski košarki, ne bomo videli v takšni ali drugačni obliki sodelovati z zvezo, je gromozanska izguba, kar menijo tudi številni nekdanji in zdajšnji reprezentanti. A kot kaže bo tako, vsaj dokler bo na čelu KZS zdajšnja garnitura.