Za slovensko košarkarsko legendo Petra Vilfana bo imelo tokratno svetovno prvenstvo poseben pomen. Potekalo bo namreč tudi na Filipinih, kjer se je leta 1978 s soigralci v reprezentanci nekdanje skupne države Jugoslavije veselil naslova svetovnega prvaka. Malo verjetno je, da bi lahko 45 let kasneje kaj podobnega uspelo Sloveniji. Navzlic vsem težavam pa Vilfan pravi, da se mora ekipa, ki ima v svojih vrstah Luko Dončića in bo vloge nosilcev namenila izkušenim posameznikom, prebiti v četrtfinale.

Imate tudi vi občutek, da se je lanski neuspeh na evropskem prvenstvu prehitro pometel pod preprogo?

Glede na dogodke je treba realno povedati, da je šlo za katastrofo. Izgubiti ključno četrtfinalno tekmo prvenstva po treh dneh odmora proti Poljski, ki je v polfinalu proti Franciji zaostajala že za 50 točk, je nekaj, kar si Slovenija, kakršna je bila na evropskem prvenstvu, niti slučajno ne bi smela dovoliti. Reprezentanti so na tekmo prišli fizično, psihično in tudi taktično popolnoma nepripravljeni. Glavni krivec za to je bil selektor Aleksander Sekulić s svojim strokovnim štabom, ki ekipe ni pripravil, kot bi jo moral. Bilo bi vsaj higienično, tudi izraz samospoštovanja, če bi ponudil odstop. Verjetno ga košarkarska zveza ne bi sprejela, a bi se vsaj malo več govorilo o tem in morda pripeljalo do tega, da bi na naslednjih pripravah in tekmovanjih prišlo do drugačnega pristopa. Vsaka kritika in zahteva po odgovornosti ne pomeni, da nekoga zavržemo, ampak mora tudi zanj predstavljati novo motivacijo ter način razmišljanja.

Košarkarsko zvezo Slovenije je pred svetovnim prvenstvom nepričakovano zapustil generalni sekretar Radoslav Nesterović. Kako vi ocenjujete njegov odstop?

V zadnjih letih sem dobro informiran o mnogih zadevah, verjetno tudi zato, ker nimam nikjer nobene funkcije, sem pa človek košarke in mi marsikaj povedo. Dejstvo je, da je bil njegov odstop veliko presenečenje. Nesterović je v zvezi o košarki zagotovo vedel največ. Imel je sijajno kariero, boljšo kot kateri koli drug človek, ki zdaj deluje v njej. Če sem prav razumel informacije, ki sem jih dobil, je odstopil zato, ker je bil izključen iz nekega pomembnega sestanka, povezanega z moško košarkarsko reprezentanco. Če to drži, je to absolutno nesprejemljivo in je njegova poteza edina možna in logična, če da kaj nase. Neverjetno je, če se je to res zgodilo, da na takšen sestanek ne pokličeš generalnega sekretarja. Nesterović je pokazal, da je pokončen ter da ima svoje mnenje in stališče.

Košarkarska zveza bo zagotovo pogrešala človeka s košarkarskim znanjem, kot ga je imel Nesterović, kajne?

Ko je Nesterović odšel iz košarkarske zveze, smo dobili eno samo izjavo, v kateri ni bilo povedano nič. Bile so izrečene klasične besede, da se mu zahvaljujejo za opravljeno delo in da so mu vrata vedno odprta. Sam sem takih besed slišal v življenju ogromno. Vedno, ko sem od kod odšel iz takšnih ali drugačnih razlogov, so rekli, da so mi vrata vedno odprta, a se nikoli več niso odprla. Vsaka prepoznavna in košarkarsko močna oseba bi morala biti dobrodošla in bi morali narediti dejansko vse, da je zraven, ne da odide. Podobno je tudi v slovenskih klubih in še marsikje drugje.

Pred časom ste dejali, da mora selektor reprezentance, kdor koli že je, poskrbeti, da ne bo edina rešitev v igri Slovenije Luka Dončić. Imate tudi vi občutek, da se dogaja ravno to?

Slovenska reprezentanca potrebuje selektorja s kakovostjo, izkušnjami in avtoriteto, ki jo prinaša tudi mednarodna prepoznavnost. Pa ne zato, da bo učil Dončića košarko, temveč da bo znal pripraviti ostale in prilagoditi igro, s katero bi Luko maksimalno izkoristili. Luke pa ne izkoriščamo maksimalno, če ima žogo stalno v rokah in mora v vsakem trenutku in na vsaki tekmi odločati o vsem. Tudi on ni stroj. Pride trenutek, ko ima malo slabši dan, in takrat je pomemben načrt B ali C. Sijajen primer je Španija na zadnjem evropskem prvenstvu, ko je Sergio Scariolo iz svojih igralcev potegnil maksimum in izkoristil veterane. Rudy Fernandez je imel omejeno vlogo, a je na parketu, ko je igral, dal maksimum in se na koncu prešerno veselil. To lahko naredi samo velika osebnost, trener, ki ima vse, kar sem naštel prej. Ena od mojih želja pred svetovnim prvenstvom je bila, da bi ob Luki in Miku Tobeyju izdatno vlogo dobili vsaj trije mladi igralci. Denimo Gregor Glas, Žiga Samar in Bine Prepelič, ki jo očitno zaradi spleta okoliščin tudi bo. Izkušeni pa bi bili v drugačno pomoč, opravljali posebne naloge, a bili še vedno pomembni. To bi bila za mlade prava priložnost. Kvalifikacijske tekme to niso, tudi zato ne, ker na njih ne igrajo z Dončićem, kar je kot dan in noč. Tudi Luka bi tako videl, da mladi prihajajo in da bi lahko čez dve ali tri leta znova računal na kakšen vrhunski rezultat. Luka vedno poudarja, da bo igral za Slovenijo, a če se bo ponavljalo lansko evropsko prvenstvo, bo tudi pri njem navdušenost uplahnila. Tudi o tem bi morali na zvezi veliko razmišljati.

Ponavljajoča težava je tudi igra v obrambi. Kje najti rešitve?

V svetovni košarki je vodilo liga NBA, kjer se o obrambi do polfinala končnice ne razmišlja kaj veliko. Trend košarke v ligi NBA je tudi v Sloveniji izrazit, kar je logično. Otroci, mladostniki in ostali igralci želijo posnemati Luko in vse reševati z napadom. A se to ne da. Tukaj bi znova moral biti nekdo, vemo kdo, ki bi Luko in ostale igralce prepričal, da je v Fibini košarki obramba ena ključnih stvari. Le ekipa, ki ima sijajne napadalce in ob tem hoče, zna in zmore igrati obrambo, lahko naredi vrhunski rezultat.

Kaj pričakujete od Slovenije na svetovnem prvenstvu?

Konkurenca bo na turnirju izredno močna. A ekipa, ki ima Luko Dončića, mora ciljati na najvišja mesta. Če je padla odločitev, da bodo nosilci izkušenejši igralci, potem ni nobenega dvoma, da se napada rezultat, in v tem pogledu bo vse manj od četrtfinala neuspeh. Je pa treba biti hkrati tudi objektiven in dodati, da so ravno najbolj izkušeni igralci že v zatonu, saj so leta in poškodbe naredili svoje, medtem ko je Luka v najboljših letih in še nekaj časa bo. Žreb skupin je idealen, saj se lahko ekipa skozi skupinski del dviguje. Če bi na prvih treh tekmah igrali dobro ali na kakšni celo zelo dobro in bi vknjižili tri zmage, bi zrasla samozavest in se ustvarila dobra atmosfera, kar bomo potrebovali v drugem delu. Sledili bodo namreč Nemci, ki sem jih gledal in lahko rečem, da delujejo še bolje kot na evropskem prvenstvu, ko so bili tretji. Avstralci so bronasti z olimpijskih iger, v ekipi so večinoma igralci iz lige NBA, ki so izkušeni, samozavestni, agresivni in temperamentni. Vsekakor pa ne bi podcenjeval Fincev, ki so v zadnjih letih dokazali, da znajo igrati košarko. Lauri Markkanen je pri njih enako pomemben kot pri nas Luka Dončić. Verjamem pa, da lahko katero od dveh tekem v drugem delu sam, v narekovajih, odloči Dončić, kot je tisto proti Franciji v Kölnu.

Kakšne spomine imate na Filipine?

Letos bo točno 45 let, odkar smo tam z Jugoslavijo osvojili naslov svetovnih prvakov. Želel sem si, da bi tekme Slovenije tokrat še komentiral in sanjal, da bi osvojili kolajno. A se je razpletlo drugače. V načrtu imam, da bom odšel v Manilo, a se stvari nekoliko zapletajo. Veliko bo tudi odvisno od tega, ali bo Slovenija prišla v izločilne boje.